Značke
diplomacija, diplomat, IP, korupcija, MZZ, politika, pravna država, sindikat, sodstvo, SSD, transparentnost, Vatikan, vlada, whistleblower
Na tem blogu sem že podrobno poročal o tem, kako Upravno sodišče RS zavlačuje z meritorno odločitvijo o posredovanju informacije javnega značaja – Poročila 4. seje Kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS v tujini št. 1003-4/2012/65 z dne 15.4.2014 (gre za zapisnik Kadrovske komisije MZZ, ki je odločala o spornem imenovanju tedanjega generalnega sekretarja MZZ in malteškega viteza Tomaža Kunstlja za veleposlanika v Vatikanu). Sedaj je sodišče končno razsodilo – zaprošenega dokumenta ne dovoli razkriti! Sodbo v celoti objavljam tukaj: sodba I U 909-17 – nedostop poročila 4. seje KK o VP Kunstelj
V navedeni sodbi so višji sodniki mag. Darinka Dekleva Marguč, Jure Likar in mag. Damjan Gantar zavzeli absurdno in arbitrarno pravno stališče, da zahtevane informacije ni dopustno razkriti javnosti, ker tovrstno odločanje o kandidatih za veleposlanike sodi med “zunanje zadeve”. Za tovrstno stališče seveda nimajo podlage v zakonu.
Pravno nevzdržno je tudi mnenje sodnikov, da “so zahtevane informacije, ki vsebujejo obrazloženo mnenje članov Kadrovske komisije glede primernosti kandidatov za položaj vodje predstavništva RS v tujini, tako pomembne, da bi z njihovim razkritjem očitno lahko nastale škodljive posledice za politične ali gospodarske koristi države”. Le kaj smo tako pomembnega o veleposlaniku in vitezu Kunstlju povedali na tej seji komisije, da bi to lahko povzročilo kakršne koli škodljive posledice, sploh za politične ali celo gospodarske koristi države?! Sodniki tega seveda niso pojasnili oz. substancirali, čeprav trdijo, da je to “očitno”.
Pika na i pa je bojazen sodnikov, da “bi bile lahko razkrite (morebitne) šibke točke in pomanjkljivosti najvišjega predstavnika RS v drugi državi in bi to nedvomno lahko škodljivo vplivalo na interese RS in otežilo izvajanje nalog MZZ “. Hm, nedvomno bi bilo sramotno zanj in za našo državo, da tujina izve kakšne perle jim pošiljamo kot predstavnike naše države. Ampak, da bi razkritje “šibkih točk in pomanjkljivosti” nekega funkcionarja lahko vplivalo na interese RS in otežilo izvajanje nalog MZZ?! Sodniki tudi te trditve seveda niso vsebinsko pojasnili.
Zoper to absurdno argumentacijo, katere očitni namen je skrivanje nepravilnosti vladajoče elite pred motečimi vprašanji javnosti, smo na Vrhovno sodišče RS vložili predlog za dopustitev revizije, ki ga v celoti objavljamo tukaj: predlog za dopustitev revizije vs. I U 909-2017 – zapisnik KK o VP Kunstlju
Z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da Informacijski pooblaščenec in Upravno sodišče RS ne spoštujeta temeljnega namena zakonodajalca iz 2. člena ZDIJZ (“zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja”; “za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju”), saj dajeta prednost interesu vladajoče politike, da prikriva lastne nepravilnosti (v danem primeru zlasti klientelistično dogovarjanje o izboru spornega kandidata Kunstlja še preden je bil izpeljan formalni izbirni postopek), pred zakonitim interesom javnosti, da je s temi nepravilnostmi seznanjena.