Značke

, , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Aktualni predsednik vlade ter dolgoletni ustavni pravnik in profesor prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Miroslav Cerar ml. je v javnosti veliko govoril o etiki, pravni državi in tudi o transparentnosti. Kljub temu podpredsednik njegove “etične” vlade in prvak koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec pred davkoplačevalci in svojimi volilci že več kot 19 mesecev (od 4.2.2016!) protizakonito prikriva plačilne liste svojih najtesnejših sodelavcev na MZZ, čeprav gre za plačila iz državnega proračuna in s tem privilegirane informacije javnega značaja. Glede na že javno razkrite dodatke k plači, ki jih je v času najstrožjega varčevanja v javnem sektorju namenil svoji dolgoletni prijateljici in vodji kabineta Vlasti Vivod (presegali so 1.900,00 EUR mesečno!), upravičeno sklepamo, da so bili tovrstne ministrove darežljivosti deležni tudi kateri drugi ministrovi najtesnejši sodelavci. Prav zato smo se v Sindikatu slovenskih diplomatov odločili zahtevati vpogled v plačilne liste še nekaterih drugih ključnih akterjev v MZZ, npr. ministrovega svetovalca Edvina Skrta, vendar neuspešno.

Davkoplačevalci oz. volilci imamo seveda vso pravico, da še pred naslednjimi državnozborskimi volitvami izvemo, kolikšne plače oz. dodatke k plačam in druge finančne koristi je prvak DeSUS Karl Erjavec izplačeval svojim izbrancem, na kateri pravni podlagi je izvajal tovrstna izplačila (v primeru nekdanjega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja so se npr. izplačila dodatkov za stalno pripravljenost že izkazala kot protizakonita, kar je slednjega pripeljalo celo v kazenski postopek!), kdo so bili ti ministrovi izbranci in ali so bili ostali zaposleni v MZZ in drugih državnih organih v primerjavi z njimi morda neenakopravno obravnavani oz. diskriminirani.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zelo jasno določa, da so plače javnih uslužbencev in funkcionarjev javne, saj se izplačujejo iz državnega proračuna. V delujoči demokraciji in pravni državi, v kateri delujejo svobodni in neodvisni mediji, bi ministra že zdavnaj prisilili k razkritju tovrstnih podatkov. Slovenski “preiskovalni novinarji” oz. (ne)odvisni mediji se do teh podatkov žal ne dokopljejo, niti ne problematizirajo njihovega očitnega in vztrajnega prikrivanja s strani vodstva MZZ.

Zaskrbljujoča je tudi popolna neučinkovitost Upravnega sodišča RS, ki o tem absurdnem upravnem sporu še vedno ni odločilo (absurd je v tem, da MZZ kot državni organ izvršilne veje oblasti toži Informacijsko pooblaščenko kot drug državni organ iste veje oblasti, ker mu je naložila razkritje teh podatkov!), čeprav s tovrstnim očitnim zavlačevanjem postopka (odločiti bi namreč moralo v 6 mesecih, v zamudi pa je že cele 4 mesece!) politiku Karlu Erjavcu zavestno omogoča, da bo podatke o spornih dodatkih na MZZ najverjetneje prikrival vse do državnozborskih volitev in morda še dlje v prihodnost. Do tovrstnega prikrivanja plač in dodatkov niso kritični niti KPK, niti nevladna organizacija Transparency International Slovenija, niti Evropska komisija, niti varuhinja človekovih pravic, niti zagovornik enakih možnosti, niti predsednik republike, niti predsednik Državnega zbora in pristojna parlamentarna delovna telesa, niti opozicija…

Žal se ponovno potrjuje, da Slovenija ni delujoča pravna država, temveč so njene nadzorne institucije ugrabljene s strani elit, kar slednjim omogoča netransparentno in nezakonito okoriščanje na račun davkoplačevalcev.

Spodaj objavljamo nadzorstveno pritožbo, ki smo jo naslovili na predsednico Upravnega sodišča RS Jasno Šegan zaradi zavlačevanja postopka, v vednost pa posredovali nekaterim pristojnim inštitucijam:
—————————-
To: vpisnik.uprlj@sodisce.si;jasna.segan@sodisce.si
Cc: urad.uprlj@sodisce.si;varuh@varuh-rs.si;Vlasta.Nussdorfer@varuh-rs.si;Miha.Lobnik@zagovornik-rs.si;zagovornik.uem@gov.si;Stanislav.Sikosek@gov.si;COMM-REP-LJU@ec.europa.eu;Miro.Cerar@gov.si;zoran.stancic@ec.europa.eu

Peter Golob
Ul. Milana Majcna 49a
1000 Ljubljana

Ljubljana, 25. 09. 2017 opr. št. I U 1816/2016

Upravno sodišče RS
Fajfarjeva 33
1000 Ljubljana

TOŽEČA STRANKA: REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova c. 25, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo, Šubičeva 2, Ljubljana

TOŽENA STRANKA: REBUBLIKA SLOVENIJA, ki jo zastopa Informacijski pooblaščenec, Zaloška c. 59, Ljubljana

STRANKA po 19. členu ZUS: PETER GOLOB, ul. Milana Majcna 49a, 1000 Ljubljana

NADZORSTVENA PRITOŽBA oz. pritožba s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve
stranke po 19. členu ZUS
————————————————————————————————————-

14.

Stranka po 19. členu ZUS (v nadaljnjem besedilu: Stranka) vlaga predmetno nadzorstveno pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in grobe kršitve pravice do dostopa do privilegirane informacije javnega značaja ter s tem tudi ustavne pravice do sodelovanje pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave RS.

Prvostopenjsko sodišče je predmetno zadevo prejelo v obravnavo že dne 22. 12. 2016, rešiti pa bi jo moralo v 6 mesecih, t.j. do dne 22. 05. 2017, kar pomeni, da je prekoračilo zakonski rok za več kot 4 mesece! Skladno s 4. odst. 289. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16) se namreč šteje, “da gre za sodni zaostanek, če so roki iz drugega ali tretjega odstavka tega člena prekoračeni”. V 12. alineji 2. odstavka istega člena pa je za upravne spore eksplicitno določen 6 mesečni rok za rešitev zadeve na prvi stopnji od prejema zadeve.

Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 67/12 – uradno prečiščeno besedilo) v 2. členu določa, da ima stranka v sodnem postopku “pravico, da o njenih pravicah… v njeni zadevi pred sodiščem odloča sodišče brez nepotrebnega odlašanja”. V 3. členu določa pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, mdr. pritožbo s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve oz. nadzorstveno pritožbo.

Predsednico naslovnega sodišča gospo Jasno Šegan zato pozivamo, da v skladu s 6. členom istega zakona pospeši obravnavanje predmetne zadeve in od obravnavnega sodnika nemudoma zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka ter da o tem in o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje. Pri tem naj upošteva merila za odločanje iz 4. člena istega zakona, in sicer:
– da je predmetna zadeva v dejanskem in pravnem pogledu nezapletena,
– da tožena stranka zlorablja postopkovne pravice na način, da že več kot 19 mesecev (od 4.2.2016) protizakonito prikriva informacijo javnega značaja o plačah (!) nekaterih njenih javnih funkcionarjev in uslužbencev, čeprav gre pri plačah v javnem sektorju za privilegirane informacije, ki bi morale brez oviranja biti dostopne javnosti (1. alineja 3. odst. 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15),
– naravo in vrsto zadeve (gre za zahtevek za razkritje plač, ki se plačujejo iz državnega proračuna) ter njen pomen za stranko (Stranka zahtevano informacijo nujno potrebuje za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti kot imenovani sindikalni zaupnik pri toženi stranki in kot neposredno izvoljeni član vodstva reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov, da preveri eventualno diskriminacijo ostalih zaposlenih pri toženi stranki, ter navsezadnje tudi kot volilec, ki ima pravico vedeti, kako član vlade porablja davkoplačevalski denar).

Tožeča stranka s predmetnim postopkom očitno zlorablja svoje procesne pravice, da Stranki in širši javnosti neupravičeno prikriva privilegirane informacije javnega značaja o spornih denarnih izplačilih vodstvu tožeče stranke. Nacionalna RTV Slovenija je že objavila podatek o visokih dodatkih za stalno pripravljenost vodje ministrovega kabineta Vlaste Vivod (https://www.rtvslo.si/slovenija/stirimestni-bruto-dodatek-za-stalno-pripravljenost-vodje-erjavcevega-kabineta/411842), kar dokazuje, da je tožeča stranka v času najstrožjih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju izplačevala dodatke za stalno pripravljenost celo preko 1.100,00 EUR mesečno. Navedeno objektivno dokazuje upravičenost Stranke, da kot sindikalni zaupnik in tudi kot davkoplačevalec pridobi te informacije ter jih nato tudi razkrije članom SSD in širši javnosti. Tožeča stranka očitno želi prikrivati informacije pred volilci stranke DeSUS, ki ji pripada njen predstojnik Karl Erjavec, oz. tovrstno prikrivanje zavleči vsaj do parlamentarnih volitev maja prihodnje leto. S tem onemogoča nadzor javnosti nad zakonitostjo svojega poslovanja in morebitno “kaznovanje” neupravičenega trošenja javnih sredstev na naslednjih volitvah. Stranka opozarja, da je bil prav tovrsten nadzor javnosti temeljni namen zakonodajalca oz. ZDIJZ.

Z nadaljnjim zavlačevanjem predmetnega upravnega spora nastaja tudi nepopravljiva škoda za ugled naslovnega sodišča oz. Republike Slovenije nasploh, saj se vedno bolj utrjuje vtis, da se podpredsednika vlade in predsednika vladne stranke DeSUS Karla Erjavca neupravičeno ščiti pred legitimnim in zakonsko predpisanim nadzorom javnosti. Čimprejšnja meritorna odločitev bi torej morala biti tudi v interesu naslovnega sodišča, kot tudi samega Karla Erjavca in tožene stranke, v kolikor nimata ničesar za prikrivati pred davkoplačevalci oz. volilci.

Peter Golob, univ. dipl. prav.

V vednost:
– varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer,
– zagovorniku načela enakosti gospodu Mihi Lobniku,
– predsedniku Sindikata slovenskih diplomatov gospodu Stanislavu Sikošku,
– vodji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospodu Zoranu Stančiču,
– predsedniku vlade gospodu dr. Miroslavu Cerarju ml.,
– …

Advertisements