Značke

, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Po začetnih škandaloznih procesnih zapletih (s kršitvijo ustavnega načela naravnega sodnika) na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in dobrih 22 mesecih trajajočem delovnem sporu, je bila s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 876/2016 z dne 1.3.2017 končno potrjena in s tem postala pravnomočna delna sodba Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 352/2015 z dne 23.6.2016, s katero je le-to uspelo ohraniti svojo integriteto in neodvisnost od ostalih vej oblasti ter razveljavilo protizakoniti sklep ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen o prisilni premestitvi člana vodstva Sindikata slovenskih diplomatov in sindikalnega zaupnika na MZZ Petra Goloba na MOP. Drugostopenjsko sodbo v celoti objavljamo tukaj: sodba Pdp 876-2016 – razveljavitev premestitve na MOP

Drugostopenjsko sodišče je potrdilo, da prisilna premestitev diplomata Petra Goloba na MOP dejansko ni bila izvedena zaradi delovnih potreb delodajalca, kot sta lažno zatrjevala minister Karl Erjavec in generalna sekretarka MOP Mateja Omejc, temveč iz subjektivnih razlogov in diskriminatorno, ker je ministra Erjavca zmotilo Golobovo opozarjanje na nepravilnosti, ki so se dogajale na MZZ.

Ker je sodišče pravnomočno potrdilo protizakonitost Golobove premestitve in posledično nasilnega posega ministrov stranke DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen v vodstvo reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov, bi v moderni, demokratični in pravni državi oba ministra sprejela subjektivno odgovornost in nemudoma odstopila. Seveda ministra DeSUS tega ne bosta storila, saj se zelo dobro zavedata, da njuni volilci, ki so večinoma starejši upokojenci, tovrstnih protizakonitih in protiustavnih ravnanj stranke DeSUS ne bodo sankcionirali. Deloma tudi zato, ker slovenski “neodvisni” in “raziskovalni” mediji o tem sploh ne bodo poročali (obširno so poročali, ko me je Erjavec – v poduk vsem ostalim žvižgačem in motečim sindikalistom – “discipliniral” s premestitvijo, nič pa ne poročajo, ko je sodišče tovrstno početje članov aktualne vlade spoznalo za protizakonito!). Glede na dane predvolilne obljube “etičnega” profesorja prava in ustavnega pravnika dr. Mira Cerarja in njegove SMC bi pričakovali, da bo vsaj on nemudoma zahteval razrešitev obeh ministrov, saj bi zaradi sodno dokazanega protizakonitega ravnanja morala izgubiti njegovo zaupanje. Pa ga očitno nista. Molči tudi predsednik Državnega zbora in podpredsednik SMC doc. dr. Milan Brglez, ki je nekoč na FDV celo predaval o človekovih pravicah, sedaj pa noče obsoditi nasilne spremembe vodstva sindikata, čeprav le-ta predstavlja grobo kršitev temeljnih človekovih pravic iz ratificirane Konvencije MOD št. 87. Predsednik vlade dr. Miro Cerar daje s tem zelo jasen signal vsem ostalim državnim funkcionarjem in državljanom nasploh, da jim ni potrebno spoštovati ustavnosti in zakonitosti ter da ob tovrstnem početju vlada ne bo terjala njihove odgovornosti. Verjetno k temu stališču dr. Cerarja prispeva tudi dejstvo, da je v skladu s 7. členom ZZZ-1 za zakonitost poslovanja MZZ osebno odgovoren tudi generalni sekretar MZZ mag. Stanislav Vidovič, ki je tudi ustanovni član SMC in dolgoletni prijatelj aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, s katerim sta menda zelo aktivno sodelovala že v študentskih letih. Prav zato bo mag. Vidovič za sodno ugotovljeno protizakonito poslovanje MZZ nagrajen z dobro plačanim veleposlaniškim mestom v ZDA, namesto da bi sprejel osebno odgovornost oz. bil ustrezno sankcioniran. (Ob tem ne gre spregledati niti pomisleka nekaterih kolegov, da mu bo dejstvo, da je rojen na Hrvaškem in po nacionalnosti Hrvat, gotovo zmanjšalo verodostojnost pri promociji slovenskih nacionalnih interesov glede izvršitve arbitražne razsodbe o državni meji s Hrvaško, sploh upoštevajoč nič kaj bleščeči odhod iz VIS.)

Ob odsotnosti ustreznih sankcij s strani vlade oz. vladajoče koalicije SMC-SD-DeSUS, bi v pravni državi pričakovali vsaj odločen imunski odziv države v obliki ustrezne kazenske preiskave organov odkrivanja in pregona, ki bi morali preveriti kazensko odgovornost vseh zgoraj imenovanih za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1 in kršitev sindikalnih pravic iz 200. člena KZ-1. Glede na dosedanje izkušnje z neodzivnostjo policije in tožilstva, mdr. v primeru ugotovljenih preplačil v zdravstvu, se najbrž tudi to ne bo zgodilo. Republika Slovenija očitno ni več pravna država, saj so številne njene inštitucije prevzela omrežja, ki preprečujejo sankcioniranje deviantnih ravnanj nedotakljivih vplivnežev (t.i. “kultura nekaznovanja”; angl. impunity).

Advertisements