Značke

, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Samovolja aktualne “etične” vlade v njenem obračunavanju s sindikalnim predstavnikom Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) je spet dobila novo razsežnost. Vlada RS – Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (KPDR) je v sestavi Tatjana Pečaver (sicer sekretarka v vladni kadrovski službi), mag. Špela Dragar (sicer vodja Službe za kadre in splošne zadeve na MZ) in Mateja Kuntarič (sicer vodja Službe za splošne in kadrovske zadeve na MDDSZ) izdala sklep, s katerim je potrdila nezakonito odločbo MOP o mojem ponovnem imenovanju v uradniški naziv, čeprav niso izpolnjeni zakonski pogoji iz ZJU. Sklep, ki so ga izdale zgoraj imenovane gospe, objavljam tukaj: sklep-kpdr-potrditev-odlocbe-o-imenovanju-v-naziv-mop

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015-31, s katero je pravnomočno odpravilo prvo odločbo MOP o mojem imenovanju v uradniški naziv. MOP je v ponovljenem postopku izdalo novo odločbo z dne 18.11.2016, ki pa je postala dokončna šele z dnem 7.2.2017. Tako je sedaj nesporno, da sem dobrih 21 mesecev nezakonito (!) opravljal dela in naloge na uradniškem delovnem mestu za katerega nisem imel ustreznega uradniškega naziva. Tudi zgoraj imenovane uradnice v svojem sklepu decidirano ugotavljajo: “Ker je imel pritožnik pri opravljanju del in nalog v MZZ diplomatski naziv pooblaščeni minister, je povsem jasno, da z diplomatskim nazivom ne more opravljati del in nalog v MOP…”. Pa sem jih kljub temu opravljal! Kar dobrih 21 mesecev, navkljub številnim pisnim pozivom številnim državnim organom. Kdo bo za to protizakonitost odgovarjal? Najbrž nihče. V demokratični pravni državi bi zaradi tako potrjene protizakonitosti ministri Karl Erjavec, Irena Majcen in Boris Koprivnikar nemudoma odstopili ali bili razrešeni s položaja. Žal “etika” in politična kultura dr. Mira Cerarja ne sežeta tako daleč.

Drugi razlog za resno zaskrbljenost je absurdno pravno stališče, ki so ga v zgoraj navedenem sklepu KPDR zavzele visoke uradnice iz GS vlade, MZ in MDDSZ. V svoji pritožbi sem jasno opozoril, da se izpodbijana odločba MOP uvodoma sklicuje na pravno podlago iz 84. člena ZJU. Ta v 2. odstavku določa, da se naziv pridobi na tri možne načine: “z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv«. Isti člen tudi določa, da se uradnik »imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva«. Izpodbijana odločba pa sploh ne zatrjuje, da bi bil izbran na javnem natečaju (ker ta sploh ni bil izveden), da bi bil premeščen na zahtevnejše delovno mesto (ker moje delovno mesto na MOP ni zahtevnejše, saj se lahko opravlja tudi v eni stopnji nižjem nazivu) ali da bi bil napredoval v višji naziv (naziv sekretar ni višji od naziva pooblaščeni minister), niti ni v njej naveden datum pridobitve naziva (navedeno je “z dnem dokončnosti”, ni pa naveden datum). To pomeni, da je odločba MOP nesklepčna in nezakonita. Zgoraj citirana zakonska norma je namreč kogentna (obvezna) in ne dopušča drugega načina pridobitve uradniškega naziva, kot so zgoraj navedeni trije načini.

Zgoraj imenovane uradnice pa so šle pri svoji samovoljni interpretaciji določb ZJU tako daleč, da so v svojem sklepu zapisale, da “podlaga za imenovanje v naziv v konkretnem primeru (pa) ni drugi odstavek 84. člena ZJU” (https://zakonodaja.com/zakon/zju/84-clen-pridobitev-naziva ), čeprav je tudi samo MOP v izpodbijani odločbi izrecno navedlo celoten 84. člen ZJU kot zakonsko podlago (odlocba-mop-ponovno-imenovanje-v-uradniski-naziv ). Po njihovem naj bi bil podlaga za imenovanje v naziv “prvi odstavek istega člena v povezavi s prvim odstavkom 79. člena ZJU” (https://zakonodaja.com/zakon/zju/79-clen-pogoji-za-delovna-mesta ), kar je seveda popolnoma irelevantno za konkreten primer in ne more predstavljati veljavne podlage za izdajo odločbe o imenovanju v uradniški naziv. Prvi odstavek 84. člena ZJU namreč določa le to, da “uradnik izvršuje javne naloge v nazivu”, prvi odstavek 79. člena ZJU pa določa le, katere pogoje je treba določiti za opravljanje dela na uradniških delovnih mestih. Zakonita pravna podlaga za izdajo odločbe o imenovanju v naziv je lahko torej le 2. odst. 84. člena ZJU, ki določa tri možne načine pridobitve naziva. Zgoraj imenovane gospe pa so to jasno zakonsko podlago samovoljno zavrnile kot irelevantno in tako protiustavno posegle v pristojnosti zakonadajalca.

Do opisanega pravnega vprašanja pa se je v preteklosti že jasno opredelilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 59/2010 z dne 26.11.2010, kjer je pojasnilo: »Ne more pa biti navedena določba 3. odstavka 84. člena ZJU sama po sebi razlog za pridobitev naziva… Upravni organ prve stopnje bo moral zato v ponovnem postopku tožnico imenovati v uradniški naziv na podlagi določbe 2. odstavka 84. člena ZJU, ki določa, da se naziv pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali z napredovanjem v višji naziv, pri tem pa postopati tako kot določa ZJU, in ob upoštevanju sistemizacije konkretnega delovnega mesta, za imenovanje v naziv navesti v obrazložitvi odločbe vse pravnorelevantne okoliščine, ki so podlaga za uporabo te določbe, saj le takšna odločba v skladu z načelom zakonitosti in pravne varnosti omogoča učinkovit preizkus njene pravilnosti in zakonitosti. Ker je sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb postopka, je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v skladu s 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).«

Vlada RS oz. KPDR s svojimi absurdnimi in nezakonitimi sklepi krni ugled Republike Slovenije kot pravne države, krši pravice državljanom in povzroča škodo državnemu proračunu. Pod vodstvom profesorja prava in ustavnega pravnika dr. Mira Cerarja ravna ta vlada z zakoni, ustavo in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami kot svinja z mehom. Skrb vzbujajoča je tudi popolna neodzivnost državnega sekretarja na MJU asist. dr. Nejca Brezovarja, ki – navkljub svojemu akademskemu delovanju na področju upravnega prava – ob tovrstnem nezakonitem početju KPDR preračunljivo molči oz. ne zagotovi spoštovanja veljavne zakonodaje.

Advertisements