Značke

, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Vlada je pisno odgovorila na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka (ZL) v zvezi z nepravilnostmi na MZZ, zlasti šikaniranjem člana vodstva Sindikata slovenskih diplomatov in s tem kršenjem ratificirane Konvencije ILO št. 87, neustreznim odzivanjem na prijavljene nepravilnosti in neustrezno zakonsko zaščito prijaviteljev nepravilnosti/ žvižgačev. Odgovor vlade objavljam tukaj: odg-vlade-na-posl-vpr-dr-trcek-o-sikaniranju-goloba

Stališče vlade pod vodstvom profesorja prava in ustavnega pravnika prof. dr. Mira Cerarja je, da je žvižgač lahko le tisti, ki mu tovrsten “status” podeli državni organ – KPK pod vodstvom Borisa Štefaneca; če mu Štefanec tovrstnega statusa ne podeli, ga država pač ni dolžna zaščititi. Po logiki naše vlade torej tudi medijsko najbolj znani žvižgači, kot so Snowden, Assange, Manning, novinarji v aferi Luxleaks, idr. preprosto niso žvižgači, saj jim njihove države niso podelile statusa žvižgača!

Vlada nadalje trdi, da naj bi na MZZ odpravili vse nepravilnosti, ki jih je odkril vladni Inšpektorat za javni sektor. Kaj pa tiste, ki jih vladni inšpektorji (še) niso odkrili? Morda smo spregledali, ampak – ali je vodja kabineta Vlasta Vivod že vrnila nezakonito prejeti dodatek za stalno pripravljenost, ki ji ga je v času najstrožjega varčevanja velikodušno naklonil Karl Erjavec? Če ga je moral vrniti nekdanji minister dr. Dušan Mramor, zakaj ga ni treba Erjavčevi tesni prijateljici Vlasti Vivod?

Vlada smelo pojasnjuje, da naj bi bil eden od ciljev vlade iz Strategije razvoja JU 2015-2020 “odprto in transparentno delovanje“. Če navedeno drži, zakaj potem MZZ toži Informacijsko pooblaščenko pred upravnim sodiščem, ker je odredila razkritje plačilnih list nekaterih zaposlenih na MZZ?! Zakaj Karl Erjavec že dobro leto nezakonito skriva te plačilne liste, vlada pa to dopušča, čeprav je to v direktnem nasprotju s cilji vlade oz. citirano strategijo?

Po oceni vlade in pravosodnega ministra mag. Klemenčiča “sistemski posegi v ureditev določb o zaščiti prijaviteljev niso predvideni”, ker naj bi bil “normativni okvir v tem delu po oceni pristojnega ministrstva dobro zasnovan”. Slednje naj bi po mnenju vlade izhajalo tudi iz poročila Sveta Evrope, čeprav le-to na str. 78 izrecno opozori: “Commission has not adequately protected a number of whistleblowers, and many cases await processing due to lengthy procedures.” (Vir: https://issuu.com/transparencyinternational/docs/2013_whistleblowingineurope_en ) Glede na citirano ugotovitev Sveta Evrope zveni precej demagoško mnenje Ministrstva za pravosodje, da bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost “implementaciji zakonskih določb v praksi”, “s čimer se bo razvijala pozitivna kultura odnosa do prijaviteljev, posledično pa zmanjševal strah pred razkrivanjem koruptivnih ravnanj.” Vlada očitno govori eno (da ustrezno ščiti prijavitelje), v praksi pa počne ravno nasprotno (prijavitelje sama šikanira). Sprenevedanje je očitno postalo nova “etika” te vlade.

Advertisements