Značke

, , , , , , , , , , , , ,

RTV Slovenija je včeraj poročala o novem primeru očitnega kršenja pravice do naravnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, tokrat v delovnem sporu o kršitvi pravic predstavnikov sindikata voznikov ter sveta delavcev, ki je organiziran v okviru Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP):
http://www.rtvslo.si/slovenija/ne-sporno-dodeljevanje-zadev-sodnikom-na-delovnem-sodiscu/413976

Na istovrstno kršitev taistega sodišča sem tudi sam javno opozoril že aprila lani, saj je ljubljansko delovno sodišče moje delovne spore proti MZZ preveč očitno dodeljevalo sodnici Gordani Skočič (ta je namreč v preteklosti izkazala očitno pristranskost v prid MZZ), čeprav je takšno “naključje” statistično nemogoče. Ta primer sem podrobno opisal na tem blogu:

https://petergolob.wordpress.com/2016/04/12/neverjetno-nakljucje-zakaj-moji-delovni-spori-z-mzz-koncajo-pri-sodnici-gordani-skocic/

https://petergolob.wordpress.com/2016/05/10/predsednica-delovnega-sodisca-vendarle-izlocila-sodnico-gordano-skocic/

Očitno gre za splošno razširjeno protiustavno prakso dodeljevanja sodnih zadev na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki bi jo bilo potrebno nemudoma sankcionirati in sanirati, sicer je resno ogrožena neodvisnost in nepristranskost sojenja v delovnih sporih, v katerih se odloča o kršitvah pravic sindikalnih predstavnikov. Ob tovrstnem protiustavnem ravnanju sodišča in očitnem neodpravljanju ugotovljenih anomalij ne čudi, da je zaznana neodvisnost slovenskega pravosodja med najnižjimi v EU: http://www.rtvslo.si/slovenija/neodvisnost-pravosodja-v-sloveniji-med-v-eu-ju-med-slabsimi-a-institucije-zadovoljne/390338

Pri pravici do naravnega sodnika gre za ustavno pravico iz 2. odstavka 23. člena Ustave RS, ki pravi: “Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.”

Ustavno sodišče RS je v svoji sodbi opr. št. U-I-209/93 z dne 23.2.1995 pojasnilo: “Drugi odstavek 23. člena Ustave določa, da o pravicah in dolžnostih vsakogar lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ta ustavna določba preprečuje naknadno izbiro sodnika oziroma določitev kriterijev za izbiro sodnika, ki bo odločal v posamezni zadevi potem, ko je spor že nastal. Vnaprej določena pravila morajo izključiti diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. Ta pravila tudi ne smejo puščati nobene nepotrebne negotovosti in nedoločnosti pri določitvi sodnika. Določba naj zagotovi, da se bodo zadeve dodeljevale posameznim sodnikom po vnaprej določenih pravilih, ki dodelitev vežejo na naključne opredelilne znake zadeve. Določbo drugega odstavka 23. člena Ustave je treba kot procesno pravilo obravnavati paralelno z načelom zakonitosti kot materialnim pravilom: v obeh primerih gre za načelo vnaprejšnje splošne določenosti, ki naj naslovnike norme ščiti pred samovoljo organov državne oblasti.

Prvenstveni namen določbe 2. odstavka 23. člena Ustave je torej onemogočiti diskrecionaren vpliv sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamični zadevi.”

Na potezi je sedaj minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, da na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani nemudoma izvede nadzor nad sodno upravo, predsednici sodišča naloži ustrezne ukrepe za odpravo protiustavnosti ter predlaga uvedbo ustreznih sankcij zoper odgovorne.
http://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_nadzor_organizacije_poslovanja_sodisc/

Advertisements