Značke

, , , , , , , , , , , , , , ,

V današnjem Delu (http://www.delo.si/novice/slovenija/kpk-korupcija-ostaja-stalnica.html) navajajo ugotovitve KPK, da je Vlada padla na lastnem testu integritete. V oceni stanja KPK opozarja na primere avtorskih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost, ki so neposredno zadevali člane vlade. Kot so zapisali, »smo bili ponekod priča celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni treba ukrepati«. »Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete,« ugotavlja KPK.

Enako težavo ima MZZ, saj Karl Erjavec vse od naših pisnih zahtev z dne 4.2. in 26.2.2016 noče razkriti mdr. tudi “vseh plačilnih list vodje kabineta ministra Vlaste Vivod, od njene premestitve v MZZ leta 2012 do danes, kot tudi vseh odredb o določitvi dodatkov k njeni plači”,ter “vseh plačilnih list zunanjega ministra Karla V. Erjavca, od njegovega prihoda v MZZ do danes, kot tudi vseh odredb o določitvi dodatkov k njegovi plači”.

Pričakujemo, da bo informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ustrezno ukrepala in javnosti omogočila seznanitev z dodatki ministra Karla Erjavca in njegove tesne prijateljice Vlaste Vivod, ki ga zvesto spremlja na vseh njegovih ministrovanjih.

Odločba MZZ:
odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s1
odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s2
odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s3
odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s4
odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s5
odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s6

Moja pritožba z dne 30.3.2016:

Peter Golob
Ul. Milana Majcna 49a
1000 Ljubljana

Ljubljana, 30.3.2016

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
1000 Ljubljana

Zadeva: pritožba zoper odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4.3.2016

Spodaj podpisani pritožnik v odprtem roku vlagam predmetno pritožbo in predlagam pritožbenemu organu, da izpodbijano odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4.3.2016 odpravi, oz. podrejeno, da jo razveljavi in pritožniku posreduje vse zahtevane informacije javnega značaja.

Obrazložitev:
Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) je protizakonito zavrnilo zahtevo pritožnika za posredovanje informacij javnega značaja in se pri tem sklicevalo na določbo 5. odst. 5. člena ZDIJZ, ki določa, da »organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.« Iz citirane določbe jasno izhaja, da lahko organ tovrstno omejitev uporabi zelo omejeno oz. le »izjemoma«, pri čemer mora biti istočasno izpolnjen tudi dodatni zakonski pogoj – »očitna« zloraba pravice oz. »očitno šikanozna« zahteva. Trditveno in dokazno breme je na MZZ, ki mora za svojo odločitev ponuditi utemeljene dokaze, MZZ pa zgoraj navedenih zakonskih pogojev ni izpolnil.

MZZ kot »šikanoznega« značaja razume tisto zahtevo, »s katero prosilec organu namenoma povzroča neprijetnosti ali nevšečnosti«. MZZ pa ne ponudi nobenega dokaza, da bi imel pritožnik namen povzročati MZZ neprijetnosti ali nevšečnosti. MZZ kot argument navede le dejstvo, da je pritožnik v daljšem časovnem intervalu (28.8.2012 – 25.9.2015) postavil več tovrstnih zahtev, kar pa samo po sebi ne more dokazovati namena povzročanja nevšečnosti. Prav tako ne gre spregledati pravnorelevantnega dejstva, da je bil pritožnik – vse do prisilne premestitve v drug državni organ dne 19. maja 2015 – neposredno izvoljeni član vodstva reprezentativnega sindikata dejavnosti zunanjih zadev oz. član izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov (v nadaljevanju: SSD) in imenovani sindikalni zaupnik v MZZ, zato je vse zaprošene informacije javnega značaja nujno potreboval za izvrševanje svojih sindikalnih funkcij, med katerimi je tudi nadzor nad zakonitostjo kadrovskih postopkov na MZZ, vključno z diskriminatorno obravnavo zaposlenih. Če bi MZZ spoštovalo kogentno normo 203. člena ZDR-1 ,ki mu kot delodajalcu nalaga, da sindikatu omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti, potem pritožniku ne bi bilo potrebno zahtevati tako velikega števila informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Pritožnik zahtevanih informacij tudi tokrat ne potrebuje za lastno veselje ali celo za zlorabo pravice, kot mu to očita MZZ, temveč za preverjanje namigov članstva SSD, da si vodstvo MZZ in nekateri privilegirani posamezniki izplačujejo visoke dodatke, med tem ko se pri plačah v javnem sektorju še vedno varčuje.

MZZ pritožniku neutemeljeno očita »zlorabo pravice z namenom posega v dostojanstvo posameznikov in neupravičenega blatenja organa«, saj za tovrstne očitke MZZ ne ponudi prepričljivih dokazov. MZZ kot argument za te svoje trditve navaja pritožnikova »dosedanja ravnanja v času zaposlitve pri delodajalcu Republiki Sloveniji«, ki pa nimajo nobene zveze z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Ravno nasprotno, dokazujejo zgolj zelo očitno bojazen vodstva MZZ pred njihovim razkritjem in posledično možnostjo uvedbe postopkov proti odgovornim. Ravno v tem pa je namen ZDIJZ, da se razkrijejo nezakonite prakse državnih organov in omogočijo ustrezne korekcije ugotovljenih deviantnih ravnanj nosilcev javnih pooblastil. MZZ pri tem ne more biti izjema, kar navsezadnje dokazujejo tudi nedavno medijsko razkrite afere z veleposlaniki (sporno finančno poslovanje Veronike Stabej, Aleksandra Geržine, idr.), ki so jih novinarji razkrili prav s pomočjo ZDIJZ (pritožniku so bile tovrstne informacije prikrivane, o tem je odločal tudi IP), ter nedavne ugotovitve zagovornika načela enakosti v poizvedbi št. 0700-14/2015/13 z dne 11.11.2015, ki je potrdila sistematično in množično diskriminacijo zaposlenih v MZZ. Slednja se odraža tudi v plačah zaposlenih.

Popolnoma irelevantno je pavšalno sklicevanje MZZ na nekonkretizirane in nedokazane občutke zaposlenih, ki naj bi se počutili »pod nadzorom« oz. naj bi jih motilo posredovanje pridobljenih informacij javnosti in pisanje o njih na blogu. Prav to počnejo tudi novinarji, ki jim mora MZZ prav tako razkriti informacije javnega značaja, zato ni razlogov, da ne bi informacije o spornih praksah MZZ članom SSD javno razkrival tudi sindikalni zaupnik na MZZ. Pritožnik na svojem blogu https://petergolob.wordpress.com/ vedno korektno objavi celoten dokument, ki ga v ničemer ne priredi ali kakor koli vpliva na njegovo avtentičnost, zato ima javnost vedno možnost, da si sama ustvari svoje mnenje o razkriti informaciji, prizadeti posamezniki pa imajo vedno možnost podati svojo razlago k objavljeni informaciji.

Irelevantno je sklicevanje MZZ na sodbo opr. št. I U 211/2010, saj v njej sodišče ni sprejelo stališča, kot ga navaja MZZ, temveč je le povzelo eno od tožbenih navedb. Enako neutemeljeno in absurdno je sklicevanje MZZ na ZVOP-1, saj bi tovrstna razlaga dejansko izničila namen ZDIJZ.

MZZ mi protizakonito odreka dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na denarna izplačila konkretnim javnim uslužbencem, saj je prav razkrivanje tovrstnih informacij privilegirano urejeno v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ (ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca). Več kot očitno je, da mi skuša podpredsednik vlade in predsednik DeSUS Karel Erjavec protipravno prikriti pomembne informacije v zvezi z visokimi izplačili svoji prijateljici Vlasti Vivod in drugim članom vodstva MZZ, zato je potrebno izpodbijano odločbo MZZ razveljaviti.

Peter Golob, univ. dipl. prav.

V vednost:
– informacijska pooblaščenka gospa Mojca Prelesnik,
– predsednik SSD gospod Stanislav Sikošek,
– varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer,
– …

Moja pritožba z dne 13.4.2016:

Peter Golob
Ul. Milana Majcna 49a
1000 Ljubljana

Ljubljana, 13.04.2016

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
1000 Ljubljana

Zadeva: pritožba zoper odločbo št. 090-6/2016/2 z dne 25.03.2016

Spodaj podpisani pritožnik v odprtem roku vlagam predmetno pritožbo in predlagam pritožbenemu organu, da izpodbijano odločbo št. 090-6/2016/2 z dne 25.03.2016 odpravi, oz. podrejeno, da jo razveljavi in pritožniku posreduje vse zahtevane informacije javnega značaja.

Obrazložitev:
Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) je protizakonito zavrnilo pritožniku dostop do rezultatov testov osebnostne primernosti zanj in za izbrano kandidatko. Brez dostopa do teh dveh dokumentov (priložena nista bila niti razpisni dokumentaciji, v katero je pritožnik kot neizbrani kandidat lahko vpogledal) pritožnik ne more preveriti pravilnosti in zakonitosti (zlasti nediskriminatornosti) podanih ocen osebnostne primernosti, ki pa sta bili odločilni kriterij za izbor izbrane kandidatke. Še bolj nesprejemljivo je, da je pritožniku zavrnjen dostop celo do njegovega testa osebnostne primernosti, čeprav ta vsebuje njegove osebne podatke!

Prav tako je nedopustno prekrivanje rezultatov posameznih delov pisnega preverjanja in ocen po posameznih kriterijih razgovora z izbrano kandidatko in pritožnikom, saj brez tega ni mogoče primerjati obeh kandidatov in ugotavljati diskriminatornosti izbire kandidatke. Nedopustno je tudi prikrivanje leta diplomiranja, naziva fakultete, izobraževanja, znanja tujega jezika, delovnih izkušenj in znanj izbrane kandidatke, saj brez teh podatkov ni mogoče preveriti zakonitosti in nediskriminatornosti izbire kandidatke.

MZZ pa je že drugič (pred tem že v odločbi MZZ št. 090-4/2016/2 z dne 4.3.2016) protizakonito zavrnilo zahtevo pritožnika za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na plačilne liste državnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ter se pri tem neutemeljeno sklicevalo na določbo 5. odst. 5. člena ZDIJZ, ki določa, da »organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.« Iz citirane zakonske določbe jasno izhaja, da lahko organ tovrstno omejitev uporabi zelo omejeno oz. le »izjemoma«, pri čemer mora biti istočasno izpolnjen tudi dodatni zakonski pogoj – »očitna« zloraba pravice oz. »očitno šikanozna« zahteva. Trditveno in dokazno breme je na MZZ, ki mora za svojo odločitev ponuditi utemeljene dokaze. MZZ zgoraj navedenih zakonskih pogojev (ponovno) ni izpolnil.

Trditve MZZ, da naj bi si pritožnik ustvarjal zbirko osebnih podatkov o javnih uslužbencih MZZ in uporabljal njihove osebne podatke za osebno diskreditacijo ali kot obliko pritiska v kandidacijskih postopkih, so popolnoma neutemeljene in žaljive do pritožnika, kažejo pa na očitni namen MZZ, da pred pritožnikom (in širšo javnostjo) skrije svoje nezakonite prakse. Ravno v tem pa je poslanstvo ZDIJZ, da se javno razkrijejo nezakonite prakse državnih organov in omogočijo ustrezne korekcije ugotovljenih deviantnih ravnanj nosilcev javnih pooblastil. MZZ pri tem ne more biti izjema, kar navsezadnje dokazujejo tudi nedavno medijsko razkrite afere z veleposlaniki (sporno finančno poslovanje Veronike Stabej, Aleksandra Geržine, idr.), ki so jih novinarji razkrili prav s pomočjo ZDIJZ (pritožniku so bile tovrstne informacije sprva prikrivane, o tem je odločal tudi IP), ter nedavne ugotovitve zagovornika načela enakosti v poizvedbi št. 0700-14/2015/13 z dne 11.11.2015, ki je potrdil sistematično in množično diskriminacijo zaposlenih v MZZ. Ta se odraža tudi v plačah.

MZZ samo navaja, da je pritožnik pridobljene informacije javnega značaja uporabljal le za obveščanje (širokega kroga) pristojnih institucij o nepravilnostih na MZZ. Kasnejše ocene inšpektorice za javni sektor, ki ni potrdila določenih nezakonitosti (ugotovila pa je nekatere druge), pa nikakor ni mogoče tolmačiti na način, da je bilo zato pridobivanje teh informacij s strani pritožnika šikanozno.

MZZ ponovno zavestno ignorira pravnorelevantno dejstvo, da je bil pritožnik – vse do prisilne premestitve v drug državni organ dne 19. maja 2015 – neposredno izvoljeni član vodstva reprezentativnega sindikata dejavnosti zunanjih zadev oz. član izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov (v nadaljevanju: SSD) in imenovani sindikalni zaupnik v MZZ, zato je vse zaprošene informacije javnega značaja nujno potreboval za izvrševanje svojih sindikalnih funkcij. Med slednjimi je tudi nadzor nad zakonitostjo kadrovskih postopkov na MZZ, vključno z diskriminatorno obravnavo zaposlenih. Kot je ugotovil tudi zagovornik načela enakosti v svoji poizvedbi št. 0700-14/2015/13 z dne 11.11.2015, je pritožnik legitimno tudi sam sodeloval v kandidacijskih postopkih MZZ, da je tako pridobil pravni interes za vpogled v dokumentacijo in eventualno vložitev pravnih sredstev zoper diskriminatorne kadrovske odločitve delodajalca. Če bi MZZ spoštovalo kogentno normo 203. člena ZDR-1, ki mu kot delodajalcu nalaga, da sindikatu omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti, potem pritožniku ne bi bilo potrebno zahtevati informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ (v tem kontekstu je 14 zahtevkov v obdobju 3 let relativno majhna številka). Pritožnik zahtevanih informacij tudi tokrat ne potrebuje za zlorabo pravice, kot mu to očita MZZ, temveč za preverjanje diskriminatornosti izvedenega javnega natečaja, na katerem je bila protizakonito izbrana bistveno manj usposobljena kandidatka, ter namigov članstva SSD, da si vodstvo MZZ in nekateri privilegirani posamezniki izplačujejo visoke dodatke (celo nad 50%!), med tem ko se pri plačah v javnem sektorju še vedno varčuje.

Popolnoma neutemeljena in neresnična je tudi trditev MZZ, da pritožnik na svojem blogu vrši »javno osebno diskreditacijo« posameznih nosilcev javnih pooblastil. V odprti demokratični družbi je javna in utemeljena strokovna kritika nosilcev javnih pooblastil, z navedbo argumentov in brez žalitev, zaželena in cenjena, saj je odraz delujoče demokracije in svobode govora. Prav to počnejo tudi novinarji, ki jim mora MZZ prav tako razkrivati informacije javnega značaja, zato ni razlogov, da ne bi informacije o spornih praksah MZZ članom SSD javno razkrival tudi pritožnik kot sindikalni zaupnik na MZZ. Pritožnik na svojem blogu https://petergolob.wordpress.com/ vedno korektno objavi celoten dokument, ki ga v ničemer ne priredi ali kakor koli vpliva na njegovo avtentičnost, zato ima javnost vedno možnost, da si sama ustvari svoje mnenje o razkriti informaciji, prizadeti posamezniki pa imajo tudi vedno možnost podati svojo razlago k objavljeni informaciji.

Prav tako ne drži trditev MZZ, da naj bi pritožnik »z neresničnimi trditvami očrnil Primoža Koštrico«. Slednji je na Veleposlaništvu RS v Zagrebu založil večje število dokumentov in s tem oškodoval slovensko podjetje, škodo pa je kasneje pokril državni proračun. Prav tako je kot sekretar Stalne mešane komisije po Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju dopustil, da je v zapisnik te komisije prišla sporna dikcija, ki ima v arbitraži o meji lahko za posledico izgubo dela slovenskega nacionalnega ozemlja pri Hotizi. Kljub tovrstnim napakam je bil v naprej klientelistično izbran oz. nagrajen z zasedbo diplomatskega mesta na Veleposlaništvu RS v Zagrebu, čeprav so bili MZZ na voljo neoporečni in strokovno bolj usposobljeni kandidati. Pritožnik je bil dolžan na to opozoriti pristojne institucije.

MZZ tudi očita pritožniku, da je ministra Erjavca, predsednika vlade in nekatere druge nosilce javnih pooblastil »obtožil zavestnega kršenja ustave in ratificiranih mednarodnih konvencij ter človekovih pravic ter izogibanja pristojnostim«, kar jasno kaže, da je dejanski motiv za prikrivanje informacij prav bojazen ministra Erjavca pred novimi javnimi razkritji nepravilnosti na MZZ.

Prav tako ne drži trditev MZZ, da naj bi pridobljene informacije javnega značaja lahko pritožnik zlorabil za pritisk na javne uslužbence, ki bodo priče v postopkih zoper MZZ. Pritožnikov zahtevek se nanaša na plačilne liste le štirih oseb, ki bodo morebiti pričale v teh postopkih: ministra Erjavca, generalnega sekretarja mag. Vidoviča, vodjo kadrovske službe Jano Š. Kvaternik in Edvina Skrta, pri čemer je te priče predlagalo MZZ. Prav razkritje višine dodatkov k plačam pa bo omogočilo preveriti morebitno pristranskost teh prič oz. njihovo lojalnost ministru, če jim ta izplačuje visoke dodatke.

Sporno je tudi, da je o pritožnikovi zahtevi za posredovanje informacije javnega značaja odločala uradna oseba Boštjan Pucelj, ki bi se zaradi pristranskosti moral izločiti iz postopka, saj je osebno vpleten v številne postopke, ki se vodijo med pritožnikom in MZZ ter je eden od posameznikov, katerih razkritje plače in drugih z njim povezanih dokumentov je zahteval pritožnik.

MZZ pritožniku ponovno protizakonito odreka dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na denarna izplačila konkretnim javnim uslužbencem, saj je prav razkrivanje tovrstnih informacij privilegirano urejeno v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ (ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca). Več kot očitno je, da skuša podpredsednik vlade in predsednik DeSUS Karel Erjavec pred javnostjo protipravno prikriti pomembne informacije v zvezi z diskriminatorno izbiro kandidatke za zaposlitev na MZZ in v zvezi z visokimi izplačili vodstvu MZZ, zato je potrebno izpodbijano odločbo MZZ razveljaviti.

Peter Golob, univ. dipl. prav.
V vednost:
– informacijska pooblaščenka gospa Mojca Prelesnik,
– predsednik SSD gospod Stanislav Sikošek,
– varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer,
– …

Advertisements