Značke

, , , , , , , ,

Ravnanje te “etične” vlade postaja vedno bolj bizarno in je očitno osredotočeno le na korist vladajočih političnih elit, ki zase mislijo, da so nad zakonom.

Kot smo že poročali, si Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in njegov predstojnik Karl Erjavec – kljub jasni odločbi Informacijske pooblaščenke (IP) – še naprej obupano prizadevata, da bi prikrila vsebino 4. seje Kadrovske komisije MZZ, na kateri je bil za veleposlanika v Vatikanu klientelistično in protizakonito izbran nekdanji generalni sekretar MZZ in malteški vitez Tomaž Kunstelj. O tem smo že pisali tukaj: https://petergolob.wordpress.com/2016/05/19/mzz-noce-razkriti-vsebine-porocila-4-seje-kadrovske-komisije-mzz-z-dne-15-4-2014-na-kateri-je-bil-za-veleposlanika-v-vatikanu-izbran-malteski-vitez-tomaz-kunstelj/

MZZ je sedaj sprožilo upravni spor zoper Informacijsko pooblaščenko, da bi preprečilo razkritje zanj kočljive vsebine tega poročila, z izgovorom, da naj bi razkritje škodilo njegovemu delovanju.
Tožba MZZ je dostopna tukaj:
spremni dopis Upr sod I U 624-16
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s1
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s2
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s3
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s4
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s5
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s6
tožba MZZ vs. IP na Upr sod I U 624-16 s7

Tukaj pa je moj odgovor na tožbo, ki sem ga kot zainteresirana stranka v postopku posredoval upravnemu sodišču:

Od: Peter Golob/MOP/GOV

Za: vpisnik.uprlj@sodisce.si, liljana.polanec@sodisce.si,

Kp: Urad.Uprlj@sodisce.si, gp.ip@ip-rs.si, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, Vlasta Nussdorfer/VCP/ORG@SVN, Mojca Prelesnik/IP/ORG@SVN, dusan.semolic@sindikat-zsss.si, vid.doria@transparency.si, ssd@gov.si

Peter Golob
Ul. Milana Majcna 49a
1000 Ljubljana

Ljubljana, 27.05.2016 opr. št. I U 624/2016

Upravno sodišče RS
Fajfarjeva 33
1000 Ljubljana

Tožeča stranka: Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana

Tožena stranka: Republika Slovenija, ki jo zastopa Informacijski pooblaščenec, Zaloška c. 59, Ljubljana

Stranka po 19. členu ZUS: Peter Golob, ul. Milana Majcna 49a, 1000 Ljubljana

ODGOVOR NA TOŽBO
stranke po 19. členu ZUS
1X
————————————————————————-

Stranka po 19. členu ZUS (v nadaljevanju: stranka) prereka tožbene navedbe tožeče stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, ter s tem v zvezi navaja:

1.
Tožba povsem neutemeljeno očita toženi stranki napačno ugotovitev pravnih dejstev in posledično napačno uporabo materialnega prava, saj tovrstni očitki v ničemer ne izpodbijajo pravilnosti izpodbijane odločitve tožene stranke. Pri tem tožba sploh ne substancira tovrstnih očitkov oz. ne pojasni, katero materialno pravo naj bi bilo napačno aplicirano oz. katero bi moralo biti uporabljeno.

Prav tako je povsem neutemeljena trditev tožeče stranke, da naj bi se vsebina poročila kadrovske komisije nanašala na tista interesna področja države, ki bi jih Zakon o tajnih podatkih (ZTP) opredelil kot takšna, ki bi jih bilo mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Konkretno poročilo ne vsebuje podatkov, ki bi se nanašali na zunanje zadeve ali na katero drugo področje, ki je taksativno našteto v 5. členu ZTP, niti ni tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi.

Edini podatki, ki so v tem poročilu (protipravno) varovani pred javnostjo, so podatki o opozorilih stranke, kot predstavnika reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov (SSD), da je bilo imenovanje generalnega sekretarja MZZ Tomaža Kunstlja nezakonito, ker:
– je sam malteški vitez in kot veleposlanik v Vatikanu akreditiran tudi pri svojem lastnem Suverenem malteškem viteškem redu, kar ga objektivno postavlja v konflikt interesov,
– je kot predsednik taiste kadrovske komisije na dveh predhodnih sejah te komisije izločal svoje protikandidate za mesto veleposlanika v Vatikanu, čeprav so izpolnjevali vse pogoje,
– si je dal ad personam spremeniti akt o sistemizaciji delovnih mest na MZZ in črtati pogoj znanja italijanskega jezika na višji ravni, ker sam tega pogoja ni izpolnjeval,
– so bili kandidati za veleposlanike na tej seji očitno že v naprej izbrani, saj je vodja kabineta ministra Vlasta Vivod že pred samo sejo kadrovske komisije usklajevala imena izbranih kandidatov s kabinetom predsednice vlade in kabinetom predsednika republike, s tem pa postavila ostale kandidate v neenakopraven položaj oz. jih diskriminirala.

Stranka pri tem še opozarja, da je tožeča stranka pri vseh dosedanjih tovrstnih poročilih sama naknadno umaknila stopnjo tajnosti (takoj po prejemu agremaja države sprejemnice), zgolj v predmetni zadevi je ravnala drugače oz. spremenila svojo dosedanjo prakso, z namenom, da prikrije svoje nezakonito ravnanje.

Zmotna je trditev tožbe, da naj bi samo poročilo kadrovske komisije per se predstavljalo podatek, ki bi se nanašal na izvajanje zunanjih zadev. Podatki v tem poročilu se nanašajo izključno na kadrovske zadeve. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožbe, da Navodilo o delu kadrovske komisije MZZ za tovrstna poročila ni predvidelo ali vnaprej določilo načina prenehanja tajnosti, saj je to področje zakonsko urejeno v ZTP. Prav tako deplasirano in neutemeljeno je sklicevanje tožbe na 18. člen ZZZ-1 in trditev, da naj bi bila izbira vodje diplomatskega predstavništva v tujini »neposredno povezana oziroma je sestavni del opravljanja zunanjih zadev RS«; kadrovska izbira nima nobene zveze z zunanjimi zadevami RS in kot taka ne sodi pod 3. tč. 5. člena ZTP.

2.
Neutemeljena je ocena v tč. V tožbe, da naj bi razkritje podatkov iz poročila seje kadrovske komisije, kjer so se njeni člani v odprti razpravi izrekali o kandidaturah uslužbencev MZZ, »otežilo delovanje ministrstva in veleposlaništva«, ki ga vodi izbrani kandidat, ker se v okviru razprave o kandidatu izpostavijo »tudi njegove morebitne pomanjkljivosti in šibke strani«.

Naslovno sodišče bo z vpogledom v samo poročilo z lahkoto ugotovilo, da so za tožečo stranko problematična zgolj izrekanja predstavnika sindikata Petra Goloba, ki je opozoril na zgoraj navedene nepravilnosti pri kandidatu Tomažu Kunstlju, ter eksplicitno priznanje vodje kabineta Vlaste Vivod, da se je o izbranem kandidatu že v naprej dogovarjala s kabinetoma predsednice vlade in predsednika republike. Izrekanja vseh ostalih članov kadrovske komisije so bila povsem nevtralna. Navsezadnje so bile zgoraj navedene »pomanjkljivosti in šibke strani« kandidata Tomaža Kunstlja že javno objavljene v medijih, zato njihovo razkritje ne more povzročiti nobene škode tožeči stranki. Pomembno pa je javno razkritje tovrstnih formalnih opozoril sindikata na opisane nepravilnosti in izpovedi Vlaste Vivod o vnaprejšnjih dogovarjanjih, saj bo javnost s tem seznanjena, da je tožeča stranka navedena opozorila sindikata ignorirala ter zavestno diskriminatorno in nezakonito imenovala spornega kandidata na veleposlaniško mesto v Vatikanu, kjer je še sedaj v koliziji interesov.

Odločitev v predmetni zadevi tudi ne pomeni precedensa v smislu, da se bodo v bodoče razkrivala vsa tovrstna poročila kadrovske komisije tožeče stranke. Predmetno poročilo je izjemno z vidika vsebovanih podatkov, saj razkriva jasna opozorila predstavnika sindikata na nezakonito imenovanje Tomaža Kunstlja in njegov izraziti konflikt interesov ter sum zlorabe uradnega položaja v funkciji generalnega sekretarja tožeče stranke, ko je izločil protikandidate in si s spremembo sistemizacije omogočil izvolitev na mesto veleposlanika v Vatikanu. Zato ob izvedenem testu sorazmernosti javni interes po razkritju tovrstnih nepravilnosti zagotovo pretehta nad interesom tožeče stranke, da te nepravilnosti prikrije z nezakonito oznako tajnosti. Poleg tega pa »podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen« (tako izrecno 6. člen ZTP).

Razkritje zgoraj navedenih nepravilnosti pa nikakor ne bi otežilo delovanja organa, niti ne bi nastala nobena škoda za gospodarske, politične, kulturne in druge interese RS; tožba tovrstnih trditev ne substancira, niti ne ponudi dokazov zanje.

Neutemeljen je tudi izgovor tožbe, da v oceni škodljivih posledic sama ni konkretizirala potencialne škode, ki bi ji lahko nastala zaradi razkritja, iz razloga, ker bi tovrstna konkretizacija že sama po sebi pomenila razkritje tajnega podatka. Tovrsten izgovor je neresen in zgolj dokazuje, da tovrstne potencialne škode ni, je le strah pred razkritjem nezakonitih praks tožeče stranke. Zato si želi tožba neutemeljeno pridržati ekskluzivno pravico do presoje, katere morebitne škodljive posledice bi jih lahko nastale, ter se tako izogniti nadzoru tožene stranke in naslovnega sodišča.

3.
Popolnoma deplasirano in slaboverno pa je sklicevanje tožbe na 45.a člen ZZZ-1, saj ta zgolj opredeli dokumente tožeče stranke, ki »so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije«, med njimi pa nikakor ni dokumentov, ki bi se nanašali na kadrovske zadeve.

Glede na navedeno stranka naslovnemu sodišču

predlaga,

da tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 17.3.2016, stranko pa pisno obvesti o izidu predmetnega upravnega spora.

Peter Golob, univ. dipl. prav.
član izvršnega odbora SSD in sindikalni zaupnik MZZ
https://petergolob.wordpress.com

Advertisements