Spodaj prilagam ponovni poziv predsednici parlamentarnega Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo gospe mag. Lilijani Kozlovič (SMC), naj uvrsti na dnevni red tega odbora problematiko vladnih posegov v vodstvo reprezentativnega sindikata in problematiko viktimizacije prijaviteljev nepravilnosti/ žvižgačev.

ponovni poziv Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo za obravnavo: 1. problematike posegov Vlade RS v vodstvo reprezentativnega sindikata in 2. problematike šikaniranja prijaviteljev, ki skladno z 12. členom Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev prijavijo nepravilnosti

Od: Peter Golob/MOP/GOV

Za: lilijana.kozlovic@dz-rs.si,

Kp: Zoran.Skubic@dz-rs.si, milan.brglez@dz-rs.si, franc.trcek@dz-rs.si, jernej.vrtovec@dz-rs.si, vinko.gorenak@dz-rs.si, franc.laj@dz-rs.si, bojana.mursic@dz-rs.si, jana.jenko@dz-rs.si, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Darko Krašovec/UPV/GOV@SVN, bojan.dobovsek@dz-rs.si, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, Dejan Židan/MKO/GOV@SVN, COMM-REP-LJU@ec.europa.eu, zoran.stancic@ec.europa.eu, ess@gov.si, dusan.semolic@sindikat-zsss.si, info@integriteta.si, vid.doria@transparency.si, peticije@dz-rs.si, Borut Pahor/UPRS@SVN, Anja Kopač-Mrak/MDDSZ/GOV@SVN, Vlasta Nussdorfer/VCP/ORG@SVN, igor.soltes@europarl.europa.eu, tanja.fajon@europarl.europa.eu, ivo.vajgl@europarl.europa.eu, karolina.leib@ec.europa.eu

Spoštovana gospa mag. Lilijana Kozlovič, predsednica Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo,

od sekretarja vašega odbora g. Skubica sem prejel odgovor, da se vaš odbor vsaj še nekaj časa ne bo ukvarjal s problematiko protiustavnega in nedemokratičnega posega aktualne vlade v vodstvo reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov, niti s problematiko viktimizacije javnih uslužbencev/ žvižgačev, ki skladno z 12. členom obvezujočega Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev prijavijo nepravilnosti. Ste tovrstno politično odločitev sprejeli sami, kot predsednica odbora, ali je o tem odločil Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo? Razumljivo, da Vlada RS, kot kršitelj človekovih pravic, ni naklonjena podrobnejši vsebinski razpravi na vašem odboru, poslanci Državnega zbora pa bi vendarle morali biti zainteresirani, da se razprava o dveh tako perečih problematikah čim prej opravi.

Eventualna odločitev vašega odbora, da ne bo ažurno obravnaval grobega posega aktualne vlade v vodstvo reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov in s tem v sindikalno svobodo (76. člen Ustave RS) oz. v temeljne človekove pravice, ki jih varujejo številne ratificirane mednarodne pogodbe (konvencija ILO št. 87, 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, idr.), bi bila z vidika modernega parlamentarizma in temeljnega demokratičnega načela delitve oblasti, ki vključuje tudi učinkovit nadzor vsake od vej oblasti nad drugima dvema vejama oblasti (t.i. “Checks and balances”), frapantna in popolnoma neutemeljena. Po 125. členu Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani so le na ustavo in zakon, zato parlamentarna razprava o zgoraj opisani problematiki ne more vplivati na njihovo odločitev v konkretni zadevi. Nenazadnje se je o problematiki premestitve sindikalnih predstavnikov (in javnih uslužbencev nasploh) že izoblikovala sodna praksa, ki pa jo izvršilna veja oblasti ignorira. Eden ključnih razlogov za to je gotovo v dejstvu, da na podlagi tovrstnih sodnih sporov izplačane odškodnine bremenijo državni proračun oz. davkoplačevalce, ne pa kršitelje, proti katerim država ne vlaga regresnih zahtevkov za povračilo povzročene škode.

Zato je popolnoma neutemeljeno stališče, kot ga spodaj podaja vaš sekretar g. Skubic, da “pristojna delovna telesa Državnega zbora te vsebine ne bi smela obravnavati, saj bi se tovrstno ravnanje utegnilo razumeti kot nedopustno poseganje zakonodajne veje oblasti v delo in pristojnosti sodne veje oblasti“. Ravno nasprotno, zakonodajna veja oblasti bi z neobravnavo navedene problematike (do katere se je v preteklosti že opredeljevala sodna veja oblasti) zavestno opustila svojo ustavno dolžnost učinkovitega nadzora nad izvršilno vejo oblasti, kar bi bilo še toliko bolj sporno v konkretnem primeru, ko gre za sistemske kršitve ustave, ratificiranih mednarodnih pogodb in v njih varovanih temeljnih človekovih pravic. Še bolj zaskrbljujoče je stališče, da bi bilo potrebno pri tako hudih kršitvah vlade počakati na izrabo (rednih in izrednih) pravnih sredstev, saj bi časovno to pomenilo, da lahko vlada več let nemoteno krši določene temeljne človekove pravice, vse dokler vsakokratne kršitve ne pravnomočno ugotovi pristojno sodišče. Tovrstna praksa je škodljiva tako za državljane, kot tudi za državni proračun.

Problematiko neučinkovite zaščite prijaviteljev nepravilnosti/ žvižgačev je že aprila 2008 obravnavala parlamentarna Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki ji je predsedovala ga. mag. Majda Potrata. Na seji te komisije sva argumente korektno soočila s takratnim notranjim ministrom g. dr. Gregorjem Virantom, ki je takrat vehementno zagovarjal uspešnost izvedenih reform in učinkovitost obstoječe zakonske ureditve. Dosedanja praksa in opozorila mednarodnih inštitucij dokazujejo, da zaščita prijaviteljev/ žvižgačev še vedno ni učinkovita.

Spoštovana ga. Kozlovič, kršitev temeljnih človekovih pravic bi morali obravnavati prioritetno in z največjo mero politične odgovornosti. Kršitev sindikalnih pravic pa je tako resno deviantno ravnanje, da mu je posvečena celo posebna kazenskopravna sankcija (200. člen KZ-1). Republika Slovenija izgublja ugled v mednarodni skupnosti in plačuje visoke denarne odškodnine za kršitve temeljnih človekovih pravic prav zaradi izogibanja pristojnih inštitucij, ki ne izvajajo svoje nadzorstvene funkcije in protipravnih ravnanj izvršilne veje oblasti ne zamejijo v ustavno dopustne okvire. Če se še nekako trudimo razumeti ideološko averzijo strank SMC in DeSUS do sindikatov, katerih avtonomijo očitno dojemata kot motečo oviro pri izvrševanju vladne neoliberalne politike, pa ne moremo sprejeti dejstva, da to svojo ideologijo udejanjata s tako grobo zlorabo oblasti, kot je spreminjanje vodstva reprezentativnega sindikata. Pričakujemo, da boste ravnali družbeno odgovorno in predmetno problematiko čim prej posredovali v vsebinsko obravnavo vašemu odboru.

S spoštovanjem,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
protiustavno odstavljeni član IO SSD in sindikalni zaupnik MZZ
https://petergolob.wordpress.com/

—————————————–
Od: Zoran.Skubic@dz-rs.si
Za: Peter.Golob@gov.si,
Datum: 04.04.2016 15:42
Zadeva: Re: prošnja za informacijo

Spoštovani g. Golob,

po preučitvi posredovanih gradiv ugotavljamo, da gre pri vaši zadevi za
problematiko, ki je trenutno že predmet sodne presoje.

Dokler o vašem tožbenem zahtevku ne bo pravnomočno odločeno, pristojna
delovna telesa Držanega zbora te vsebine ne bi smela obravnavati, saj bi se
tovrstno ravnanje utegnilo razumeti kot nedopustno poseganje zakonodajne
veje oblasti v delo in pristojnosti sodne veje oblasti.

Obravnava nepravnomočno zaključenih sodnih zadev s strani Državnega zbora
bi se namreč lahko razumela kot oblika političnega pritiska na odločanje
neodvisne veje oblasti, zato bi bila tovrstna obravnava primerna šele po
zaključku z ustavo in zakonom določenih pravnih postopkov, skupaj z
uveljavitvijo morebitnih pravnih sredstev.

S spoštovanjem,

Zoran Skubic
Sekretar Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Podsekretar

(Embedded image moved to file: pic38095.jpg)Državni zbor
Oddelek za organizacijo sej Državnega zbora
Šubičeva 4, 1000 Ljubljana, Slovenija | T:+386 1 478 9989| F:+386 1 478
9845| E: zoran.skubic@dz-rs.si | Splet: http://www.dz-rs.si
Deliberandum est saepe, statuendum est semel
——————————————————-

Od: Peter.Golob@gov.si
Za: zoran.skubic@dz-rs.si,
Datum: 31.03.2016 17:12
Zadeva: prošnja za informacijo

Spoštovani g. Skubic,

prosil bi vas za informacijo, ali je kakšna pripravljenost na strani vašega
odbora, da bi moj primer obravnavali na eni od prihodnjih sej? Gre za zelo
pomembno sistemsko vprašanje neustrezne zaščite sindikalnih zaupnikov in
žvižgačev, s tem pa kršitev ratificiranih mednarodnih konvencij, ki
Republiko Slovenijo zavezujejo k zagotavljanju tovrstne zaščite. Kakšno je
stališče predsednice odbora do obravnave te zadeve na vašem odboru?

V naprej hvala in lep pozdrav,

Peter Golob

Advertisements