Značke

, , , , , , ,

Višina plače in dodatkov k plači Vlaste Vivod, vodje kabineta ministra Erjavca, je očitno tako spotakljiva skrivnost, da se je MZZ odločilo, da jo bo branilo z vsemi sredstvi. V priponki posredujem odločbo MZZ, spodaj pa še mojo pritožbo nanjo. Na potezi je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s1

odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s2

odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s3

odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s4

odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s5

odločba MZZ zavrnitev IJZ o plači Vivod s6

—————————————————–

pritožba zoper odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4.3.2016
Peter Golob za: gp.mzz, Stanislav Vidovič 30.03.2016 14:40

Kp:
gp.ip, Mojca Prelesnik, Vlasta Nussdorfer, Stanislav Sikošek, Darko Krašovec

Peter Golob
Ul. xxxxxxxxxxxxx
1000 Ljubljana

Ljubljana, 30.3.2016

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
1000 Ljubljana

Zadeva: pritožba zoper odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4.3.2016

Spodaj podpisani pritožnik v odprtem roku vlagam predmetno pritožbo in predlagam pritožbenemu organu, da izpodbijano odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4.3.2016 odpravi, oz. podrejeno, da jo razveljavi in pritožniku posreduje vse zahtevane informacije javnega značaja.

Obrazložitev:
Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) je protizakonito zavrnilo zahtevo pritožnika za posredovanje informacij javnega značaja in se pri tem sklicevalo na določbo 5. odst. 5. člena ZDIJZ, ki določa, da »organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.« Iz citirane določbe jasno izhaja, da lahko organ tovrstno omejitev uporabi zelo omejeno oz. le »izjemoma«, pri čemer mora biti istočasno izpolnjen tudi dodatni zakonski pogoj – »očitna« zloraba pravice oz. »očitno šikanozna« zahteva. Trditveno in dokazno breme je na MZZ, ki mora za svojo odločitev ponuditi utemeljene dokaze, MZZ pa zgoraj navedenih zakonskih pogojev ni izpolnil.

MZZ kot »šikanoznega« značaja razume tisto zahtevo, »s katero prosilec organu namenoma povzroča neprijetnosti ali nevšečnosti«. MZZ pa ne ponudi nobenega dokaza, da bi imel pritožnik namen povzročati MZZ neprijetnosti ali nevšečnosti. MZZ kot argument navede le dejstvo, da je pritožnik v daljšem časovnem intervalu (28.8.2012 – 25.9.2015) postavil več tovrstnih zahtev, kar pa samo po sebi ne more dokazovati namena povzročanja nevšečnosti. Prav tako ne gre spregledati pravnorelevantnega dejstva, da je bil pritožnik – vse do prisilne premestitve v drug državni organ dne 19. maja 2015 – neposredno izvoljeni član vodstva reprezentativnega sindikata dejavnosti zunanjih zadev oz. član izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov (v nadaljevanju: SSD) in imenovani sindikalni zaupnik v MZZ, zato je vse zaprošene informacije javnega značaja nujno potreboval za izvrševanje svojih sindikalnih funkcij, med katerimi je tudi nadzor nad zakonitostjo kadrovskih postopkov na MZZ, vključno z diskriminatorno obravnavo zaposlenih. Če bi MZZ spoštovalo kogentno normo 203. člena ZDR-1 ,ki mu kot delodajalcu nalaga, da sindikatu omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti, potem pritožniku ne bi bilo potrebno zahtevati tako velikega števila informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Pritožnik zahtevanih informacij tudi tokrat ne potrebuje za lastno veselje ali celo za zlorabo pravice, kot mu to očita MZZ, temveč za preverjanje namigov članstva SSD, da si vodstvo MZZ in nekateri privilegirani posamezniki izplačujejo visoke dodatke, med tem ko se pri plačah v javnem sektorju še vedno varčuje.

MZZ pritožniku neutemeljeno očita »zlorabo pravice z namenom posega v dostojanstvo posameznikov in neupravičenega blatenja organa«, saj za tovrstne očitke MZZ ne ponudi prepričljivih dokazov. MZZ kot argument za te svoje trditve navaja pritožnikova »dosedanja ravnanja v času zaposlitve pri delodajalcu Republiki Sloveniji«, ki pa nimajo nobene zveze z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Ravno nasprotno, dokazujejo zgolj zelo očitno bojazen vodstva MZZ pred njihovim razkritjem in posledično možnostjo uvedbe postopkov proti odgovornim. Ravno v tem pa je namen ZDIJZ, da se razkrijejo nezakonite prakse državnih organov in omogočijo ustrezne korekcije ugotovljenih deviantnih ravnanj nosilcev javnih pooblastil. MZZ pri tem ne more biti izjema, kar navsezadnje dokazujejo tudi nedavno medijsko razkrite afere z veleposlaniki (sporno finančno poslovanje Veronike Stabej, Aleksandra Geržine, idr.), ki so jih novinarji razkrili prav s pomočjo ZDIJZ (pritožniku so bile tovrstne informacije prikrivane, o tem je odločal tudi IP), ter nedavne ugotovitve zagovornika načela enakosti v poizvedbi št. 0700-14/2015/13 z dne 11.11.2015, ki je potrdila sistematično in množično diskriminacijo zaposlenih v MZZ. Slednja se odraža tudi v plačah zaposlenih.

Popolnoma irelevantno je pavšalno sklicevanje MZZ na nekonkretizirane in nedokazane občutke zaposlenih, ki naj bi se počutili »pod nadzorom« oz. naj bi jih motilo posredovanje pridobljenih informacij javnosti in pisanje o njih na blogu. Prav to počnejo tudi novinarji, ki jim mora MZZ prav tako razkriti informacije javnega značaja, zato ni razlogov, da ne bi informacije o spornih praksah MZZ članom SSD javno razkrival tudi sindikalni zaupnik na MZZ. Pritožnik na svojem blogu https://petergolob.wordpress.com/ vedno korektno objavi celoten dokument, ki ga v ničemer ne priredi ali kakor koli vpliva na njegovo avtentičnost, zato ima javnost vedno možnost, da si sama ustvari svoje mnenje o razkriti informaciji, prizadeti posamezniki pa imajo vedno možnost podati svojo razlago k objavljeni informaciji.

Irelevantno je sklicevanje MZZ na sodbo opr. št. I U 211/2010, saj v njej sodišče ni sprejelo stališča, kot ga navaja MZZ, temveč je le povzelo eno od tožbenih navedb. Enako neutemeljeno in absurdno je sklicevanje MZZ na ZVOP-1, saj bi tovrstna razlaga dejansko izničila namen ZDIJZ.

MZZ mi protizakonito odreka dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na denarna izplačila konkretnim javnim uslužbencem, saj je prav razkrivanje tovrstnih informacij privilegirano urejeno v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ (ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca). Več kot očitno je, da mi skuša podpredsednik vlade in predsednik DeSUS Karel Erjavec protipravno prikriti pomembne informacije v zvezi z visokimi izplačili svoji prijateljici Vlasti Vivod in drugim članom vodstva MZZ, zato je potrebno izpodbijano odločbo MZZ razveljaviti.

Peter Golob, univ. dipl. prav.

V vednost:
– informacijska pooblaščenka gospa Mojca Prelesnik,
– predsednik SSD gospod Stanislav Sikošek,
– varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer,
– …

Advertisements