Na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer smo naslovili spodnji poziv in več pisnih urgenc (glej spodaj). Tukaj je njen odgovor: odg VČP glede premestitve s1  odg VČP glede premestitve s2

Zaskrbljujoče v tem odgovoru je predvsem dejstvo, da se varuhinja človekovih pravic očitno otepa zelo jasnih pristojnosti, ki jih ima po ustavi in zakonu, t.j. varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov. V predmetni zadevi je varuhinja mnenja, da je potrebno počakati na meritorno sodno odločbo, kar pa je v interesu Vlade RS, kot kršitelja, saj se le-ta zelo dobro zaveda dolgotrajnosti sodnih postopkov, sodba pa bo pravnomočna, ko bo aktualna vlada že zdavnaj zaključila svoj mandat.

Od varuhinje seveda nikakor nismo pričakovali, da bi meritorno presojala katera stranka v sporu ima prav in s tem posegala v sodno vejo oblasti. Pričakovali pa smo, da bo Vlado RS in delovno sodišče jasno in odločno pozvala, naj se opredelita do ključnih tožbenih navedb, saj je v nasprotnem primeru kršena tudi pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS. Zlasti bi morala varuhinja zahtevati, da se Vlada RS in sodišče opredelita do ratificirane Konvencije MOD št. 87, ki ureja temeljne človekove pravice in se na podlagi 8. člena Ustave RS uporablja neposredno. Varuhinja na svoji spletni strani celo sama navaja, da lahko “kršitelja opozori, da kršitev popravi oziroma odpravi storjeno nepravilnost” in “vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi” (http://www.varuh-rs.si/iscete-pomoc/kako-vam-lahko-varuh-pomaga/kaj-varuh-lahko-stori/ ).

Pravno podlago ima varuhinja v Zakonu o varuhu človekovih pravic (http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/ustava-zakoni/zakon-o-varuhu-clovekovih-pravic/ ), ki v 3. členu jasno določa, da se varuh pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, v 7. členu pa, da lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi varuh. V 24. členu nadalje zelo jasno določa, da lahko varuh  obravnava tudi zadeve, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. V 25. členu pa, da lahko varuh vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi.

Zaskrbljujoče je, da se noben državni organ noče vsebinsko opredeliti do zatrjevanih kršitev Konvencije MOD št. 87, še bolj zaskrbljujoče pa je, da se do tega ne opredelita niti sodišče, niti varuhinja Vlasta Nussdorfer. Iz odgovora varuhinje gre tudi razumeti, da po njenih kriterijih (?!) zgoraj navedene kršitve človekovih pravic niso takšne vrste in teže, da bi zahtevale njeno posredovanje. Po teh kriterijih bi varuhinja posredovala izključno v primeru ocene, da gre za očitne kršitve človekovih pravic “v zadevah javnega oz. splošnega pomena” in da prizadeti sam ne bi mogel uveljavljati svojih pravic in pravnih koristi. Varuhinja ocenjuje, da ima “sindikat na voljo tudi druga sredstva sindikalnega boja“, sam pa da sem pravni strokovnjak in so mi postopki za varstvo pravic dobro znani in jih znam tudi uveljaviti pred pristojnimi organi. Tovrstno stališče varuhinje je seveda protizakonito, saj je po zakonu dolžna v razmerju do državnih organov varovati vse človekove pravice in temeljne svoboščine, ne pa le tistih “v zadevah javnega oz. splošnega pomena“, ki jih kot takšne samovoljno določi po nekih svojih kriterijih. Za tovrstno parcialno in selektivno obravnavo kršitev temeljnih človekovih pravic varuhinja ne navede pravne podlage.

Ob tovrstni nepričakovani in neupravičeni nepripravljenosti varuhinje, da bi se aktivno odzvala na očitno in grobo kršitev temeljnih človekovih pravic iz Konvencije MOD št. 87 (in eksplicitne ugotovitve zagovornika načela enakosti o diskriminaciji in viktimizaciji člana vodstva sindikata in samega sindikata!), ne moremo niti mimo javno znanega dejstva, da je predsednik DeSUS Karl V. Erjavec v preteklosti vodil prav eno od strokovnih služb Varuha človekovih pravic.

————————————————————-
POZIV varuhinji človekovih pravic k vložitvi ustavne pritožbe – slovensko sodstvo odreka predstavnikom sindikatov in žvižgačem učinkovito konvencijsko zaščito ter naklepno krši pravico do izjave iz 22. člena Ustave – PONOVNA URGENCA

Peter Golob
za:
Vlasta Nussdorfer, varuh
17.12.2015 15:29

Kp:
Stanislav Sikošek, peticije, COMM-REP-LJU, ulla.hudina, info, m.krivic

Od: Peter Golob/MOP/GOV

Za: Vlasta Nussdorfer/VCP/ORG@SVN, varuh/VCP/ORG@SVN,

Kp: Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, peticije@dz-rs.si, COMM-REP-LJU@ec.europa.eu, ulla.hudina@ec.europa.eu, info@transparency.si, m.krivic@evj-kabel.net
 

Spoštovana varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer,
ob današnjem dnevu ustavnosti bi vas ponovno prosili, da se odzovete na naš spodnji poziv k zaščiti temeljnih človekovih pravic pred nedemokratičnim oblastnim posegom Vlade Republike Slovenije v naš sindikat, ki traja že sramotnih 7 mesecev! Še vedno upamo, da ustavnost in človekove pravice v Republiki Sloveniji niso le mrtva črka na papirju oz. Potemkinova vas za naivno ljudstvo ter da pristojne institucije z vso resnostjo jemljejo svoje poslanstvo in bodo tudi pogumno odigrale svojo ustavno vlogo.

Dodatno bi vas želeli obvestiti o vloženem poslanskem vprašanju dr. Franca Trčka (ZL), ki ga je vložil na 14. redni seji Državnega zbora dne 14.12.2015
(https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=mag&uid=9C40D2327F0FD42BC1257F1B003DDEEA – 61. TRAK).

V vednost vam posredujemo tudi zadnjo pripravljalno vlogo, ki je bila poslana na delovno sodišče.
V pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo,
Peter Golob, univ. dipl. prav.
—– Posredoval Peter Golob/MOP/GOV dne 17.12.2015 14:25 —–

Od: Peter Golob/MOP/GOV
Za: Vlasta Nussdorfer/VCP/ORG@SVN, varuh/VCP/ORG@SVN,
Kp: peticije@dz-rs.si, Darko Krašovec/UPV/GOV@SVN, COMM-REP-LJU@ec.europa.eu, ulla.hudina@ec.europa.eu, info@transparency.si, Vid Doria <vid.doria@transparency.si>, Borut Pahor/UPRS@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, milan.brglez@dz-rs.si, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN

Datum: 10.12.2015 11:37

Zadeva: POZIV varuhinji človekovih pravic k vložitvi ustavne pritožbe – slovensko sodstvo odreka predstavnikom sindikatov in žvižgačem učinkovito konvencijsko zaščito ter naklepno krši pravico do izjave iz 22. člena Ustave – URGENCA
Spoštovana varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer,
na današnji svetovni dan človekovih pravic bi vas lepo prosili za informacijo, ali ste v zvezi z našim spodnjim pozivom že uspeli sprožiti kakšne formalne postopke oz. ali ste na odgovorne naslovili kakšne vsebinske pobude, ter ali ste morda tudi že prejeli kakšne njihove odzive.

S tem v zvezi bi vas radi opozorili še na publikacijo »Konvencije Mednarodne organizacije dela s komentarjem«, Inštitut za delo pri PF Ljubljana, GV založba 2006 (objavljena je na http://www.konfederacijasindikatov.si/slike/files/knjige-3.pdf), kjer je na str. 40 lepo pojasnjeno, da šteje Konvencija MOD št. 87 med »konvencije o temeljnih človekovih pravicah«. Slednje nedvomno upravičuje potrebo po vaši odločni intervenciji, saj se državni organi Republike Slovenije delajo, kot bi ta konvencija in v njej urejene temeljne človekove pravice sploh ne obstajale.

Od zagovornika načela enakosti smo prejeli tudi obvestilo, da je vam in Komisiji DZ RS za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v vednost posredoval svojo poizvedbo št. 0700-14/2015/13 z dne 11.11.2015, v kateri se je mdr. zelo jasno in pravno argumentirano opredelil do spornih praks MZZ ter jih zelo jasno označil za neposredno diskriminacijo in viktimizacijo, tako v odnosu do člana izvršilnega odbora SSD, kot tudi do SSD kot pravne osebe. Prepričani smo, da ste dokument že temeljito preučili in da se strinjate z navedenimi ugotovitvami zagovornika načela enakosti, ki prav tako kličejo po vaši odločni intervenciji.

V vednost smo tudi že prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na poizvedbo zagovornika načela enakosti, ki vam ga posredujemo spodaj v priponki. V njem sporočajo, da MOP ne more biti soodgovorno za domnevni povračilni ukrep zoper pobudnika, ker je bilo MZZ tisto, ki je ugotovilo, da pobudnik izpolnjuje pogoje za premestitev, predlog MZZ o premestitvi konkretnega kandidata pa je bil posredovan na MOP; “ves čas je tekel dogovor zgolj in samo o premestitvi pobudnika”. S tem je dokončno potrjeno, da je bila politična odločitev o tem, da se na MOP prisilno premesti ravno motečega člana vodstva SSD, sprejeta na MZZ.

Vljudno prosimo za vašo povratno informacijo o zgoraj navedenem.
Lep pozdrav,
Peter Golob, univ. dipl. prav.

—– Posredoval Peter Golob/MOP/GOV dne 02.12.2015 11:36 —–

Od: Peter Golob/MOP/GOV
Za: Vlasta Nussdorfer/VCP/ORG@SVN, varuh/VCP/ORG@SVN,
Kp: sodni.svet@sodisce.si, branko.maslesa@sodisce.si, urad.vsrs@sodisce.si, urad.visds@sodisce.si, urad.dslj@sodisce.si, <COMM-REP-LJU@ec.europa.eu>, Borut Pahor/UPRS@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, peticije@dz-rs.si, eva.irgl@dz-rs.si, tanja.cink@dz-rs.si, mitja.horvat@dz-rs.si, sasa.tabakovic@dz-rs.si, erika.dekleva@dz-rs.si, tomaz.gantar@dz-rs.si, ksenija.korenjak-kramar@dz-rs.si, matej.tašner-vatovec@dz-rs.si, franc.breznik@dz-rs.si, vinko.gorenak@dz-rs.si, bojana.mursic@dz-rs.si, bozena.pem@dz-rs.si, ulla.hudina@ec.europa.eu, milan.brglez@dz-rs.si, Simona Kustec Lipicer/Državni zbor@DZ, bojan.dobovsek@dz-rs.si, Transparency International Slovenia <info@transparency.si>, spregovori@transparency.si, simona.habic@rtvslo.si, Franc.Trcek@dz-rs.si, martin.golobic@dz-rs.si, matej.tonin@dz-rs.si, janko.veber@dz-rs.si, janez.jansa@dz-rs.si, Darko Krašovec/UPV/GOV@SVN, dtrs@dt-rs.si, ales.butala@dt-rs.si, erika.panjtar@dt-rs.si, ess@gov.si, dusan.semolic@sindikat-zsss.si, andrej.zorko@sindikat-zsss.si, luka.mesec@dz-rs.si

Datum: 22.10.2015 16:38

Zadeva: POZIV varuhinji človekovih pravic k vložitvi ustavne pritožbe – slovensko sodstvo odreka predstavnikom sindikatov in žvižgačem učinkovito konvencijsko zaščito ter naklepno krši pravico do izjave iz 22. člena Ustave
Spoštovana varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer,

protiustavni poseg Vlade Republike Slovenije kot delodajalca v sestavo vodstva reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) in s tem nedemokratični napad izvršilne veje oblasti na predstavnika civilne družbe, ki ima za posledico kršitev sprejetih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije, kot jih urejajo ratificirane mednarodne Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), je dobil dodatno zaskrbljujočo dimenzijo, ki kaže na razkroj pravne države in sistematično kršitev človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Nasilni poseg ministra Karla Erjavca v sestavo vodstva SSD smo namreč poskušali začasno zadržati tudi po sodni poti, s predlogom »neodvisnemu« in »nepristranskemu« Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, da izda ustrezno začasno odredbo. Očitno pa v Republiki Sloveniji tudi sodna veja oblasti ne spoštuje ratificiranih mednarodnih konvencij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo oz. ne nudi učinkovite zaščite, kot jo predpisujejo te konvencije. V priponkah Vam zato v vednost in v pristojno obravnavo posredujemo:
– sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 780/2015 z dne 27.7.2015, v katerem je sodnica Gordana Skočič (mimo dejanske in pravne podlage) ocenila, da verjetnost terjatve ni izkazana in zavrnila izdajo predlagane začasne odredbe,
– pritožbo z dne 18.8.2015, v kateri sem sodišče izrecno opozoril na mednarodne konvencije MOD, zlasti na konvencijo MOD št. 87 (vlada in delovno sodišče to konvencijo vztrajno ignorirata oz. se do njene vsebine nočeta opredeliti!), na obrnjeno dokazno breme glede zatrjevane diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja (6. in 7. člen ZDR-1), ter na kršitev z ustavo varovane pravice do izjave iz 22. člena Ustave, saj se prvostopenjsko sodišče sploh ni izjasnilo do teh ključnih navedb (zlasti do zelo jasnih določb konvencije MOD št. 87!),
– sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 827/2015 z dne 3.9.2015, s katerim so sodnice Jelka Zorman Bogunovič, Silva Donko in Ruža Križnar Jager zavrnile mojo pritožbo in tudi one zavestno ignorirale vse moje ključne pritožbene navedbe (niso se opredelile niti do zatrjevanih kršitev konvencije MOD št. 87, niti do zatrjevane kršitve pravice do izjave!), čeprav sem v pritožbi izrecno opozoril, da mi delovno sodišče s tem krši človekovo pravico do izjave!

Vse štiri sodnice so se le formalistično sklicevale na ministrov sklep o premestitvi, ki da navaja kot razlog premestitve delovne potrebe, ter zavzele stališče, da v tej fazi postopka še ne morejo preverjati mojih navedb o fiktivnosti premestitvenih razlogov, temveč bo to mogoče preverjati šele v kontradiktornem postopku. Višje sodnice so tudi na široko pojasnjevale (v predmetni zadevi irelevantni) institut posebnega varstva sindikalnih zaupnikov po 112. členu ZDR-1, čeprav je varstvo sindikalnih pravic, ki ga nudita konvenciji MOD št. 87 in 135, bistveno širše od tega, saj ščiti tudi vodstvo sindikata oz. vse sindikalne predstavnike. Zgoraj imenovane sodnice verjetno dobro poznajo tudi 8. člen Ustave, po katerem se vse ratificirane mednarodne konvencije uporabljajo neposredno in so hierarhično nad zakoni, torej tudi nad ZDR-1.
Čeprav sem v pritožbi izrecno opozoril na večkratno kršitev pravice do izjave, se tudi višje sodnice namerno niso želele opredeliti do sledečih ključnih navedb:
– o kršitvi sindikalne svobode iz 76. člena Ustave in konvencije MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, ki mdr. določa, da imajo delavske organizacije pravico, da »svobodno izbirajo svoje predstavnike« in da državne oblasti ne smejo te pravice omejevati ali pa zavirati njeno zakonito izvrševanje (3. člen), da nacionalna zakonodaja ne sme ogrožati niti se je ne sme uporabljati tako, da bi bila kakorkoli ogrožena jamstva, ki jih določa ta konvencija (8. člen) in da »članica Mednarodne organizacije dela, za katero velja ta konvencija, mora ukreniti vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčeno svobodno uveljavljanje sindikalnih pravic« (11. člen); višje sodnice so citirale le konvencijo MOD št. 135, ki določa, da morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, vendar so tudi to jasno konvencijsko zaščito protiustavno omejile zgolj na posebno zaščito sindikalnih zaupnikov po 112. členu ZDR-1;
– da sklep o premestitvi temelji na odločbi o imenovanju v naziv, ki ni postala pravnomočna in skladno s sodno prakso nima pravnih učinkov, zato je tudi sklep o premestitvi ničen,
– o kršitvah pravnih jamstev žvižgačev iz Civilnopravne in Kazenskopravne konvencije o korupciji ter Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki se na podlagi 8. člena Ustave prav tako uporabljajo neposredno,
– da je glede izkazovanja »verjetnosti obstoja terjatve« potrebno upoštevati obrnjeno dokazno breme: delodajalec je tisti, ki mora po 6. členu ZDR-1 dokazovati, da ni bilo diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, ne pa delavec, ki nosi le trditveno breme;
– da je izpodbijana premestitev v nasprotju z enotno sodno prakso (npr. v judikatu opr. št. Pdp 254/2007 z dne 06.06.2008 je sodišče pojasnilo: »Bistvo sindikalne svobode je tudi v tem, da sindikati svobodno izbirajo svoje predstavnike, kar vse izhaja tudi iz Konvencije MOD št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic. Sindikat opravlja svojo funkcijo tudi preko svojih predstavnikov«; še bolj eksplicitno je stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 153/2010 z dne 14.09.2011: »Pravica vsakega sindikata, da zastopa in varuje interese svojih članov, izhaja iz 76. člena Ustave. Iz navedene pravice izhaja tudi upravičenje, da sindikat svobodno izbira svoje predstavnike. …Element sindikalne svobode je svobodno določanje predstavnikov sindikata, preko katerih člani uresničujejo varstvo svojih interesov. Sindikat ima pravico svobodno določiti oziroma izvoliti svoje sindikalne predstavnike«; v sklepu opr. št. Pdp 455/2004 je sodišče podalo sledeče pojasnilo: »Premestitev sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto avtomatično ne pomeni omejitve svobode sindikalnega delovanja. Sidnikalni zaupnik lahko zahteva sodno zaščito, če ga delodajalec premesti tako, da mu s tem onemogoči njegovo sindikalno delovanje«); vlada mi je prav s premestitvijo v MOP de facto onemogočila sindikalno delovanje v funkciji neposredno izvoljenega sindikalnega predstavnika SSD in imenovanega sindikalnega zaupnika MZZ, kar je celo eksplicitno priznala v odgovoru na tožbo z dne 9.9.2015, kjer je na str. 15 navedla: »Jasno je, da kot uslužbenec MOP ne more delovati v Sindikatu slovenskih diplomatov, saj ta sindikat ni reprezentativen za uslužbence MOP in preko tega sindikata ne more uveljavljati svojih pravic kot uslužbenec MOP…«.

Zgoraj opisano ravnanje sodnic, ki se zavestno niso opredelile do ključnih navedb šibkejše stranke v sporu, meče izredno slabo luč na slovensko sodstvo in vnaša resen dvom v njegovo neodvisnost in nepristranskost. V takšnih pogojih, ko se naklepno krši temeljna ustavnoprocesna pravica do izjave, se je praktično nemogoče enakopravno boriti proti državi, kot bistveno močnejšemu in vplivnemu nasprotniku. Več kot očitno je, da v Republiki Sloveniji tudi sodna veja oblasti ni sposobna učinkovito opravljati svoje ustavne vloge in zamejiti samovolje izvršilne veje oblasti ter učinkovito obraniti mednarodnopravno varovane pravice sindikalnih predstavnikov in žvižgačev (podobno kot Komisija za preprečevanje korupcije, ki naj bi bila neodvisni organ, pa ne nudi zakonsko predpisane zaščite prijaviteljem/ žvižgačem). Konvencija MOD št. 87 je očitno tako moteča, da se ne sme v sodnih odločbah niti omeniti! Upam, da k temu ne prispeva dejstvo, da je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar še nedolgo tega predsednik Sodnega sveta, generalni sekretar vlade in pisec velikega komentarja k ZDR-1 mag. Darko Krašovec pa sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Prav neverjetno naključje pa je, da je delovni spor na prvi stopnji dobila v obravnavo taista sodnica Gordana Skočič, ki je že pred 13 leti pristransko in nezakonito sodila v delovnem sporu med istima strankama in zavlačevala postopek, kar je tudi prispevalo k visoki prisojeni odškodnini v breme državnega proračuna (za kar ni nihče odgovarjal oz. Državno pravobranilstvo ni vložilo regresnih zahtevkov). Dodatno presenetljivo naključje pa je, da so tudi na drugi stopnji, za predsednico senata v predmetni zadevi, izbrali prav sodnico Jelko Zorman Bogunovič, ki naj bi po poročanju časnika Demokracija sodelovala v kar petih senatih, kjer so kršili člene ustave (http://demokracija.si/fokus/metod-berlec-slovenska-tranzicija-iz-komunizma-v-demokracijo-se-je-totalno-izrodila).
Vprašamo se lahko tudi o smiselnosti določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Vlada sprejela na predlog Sveta Evrope in ki v 12. členu mdr. nalaga javnim uslužbencem, da v skladu z zakonom prijavijo pristojnemu organu, če ugotovijo, da drugi javni uslužbenci oz. minister kršijo ta kodeks in pristojnim organom prijavijo vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog, za katere so izvedeli med zaposlitvijo ali v zvezi z njo. Čemu bi javni uslužbenci to prijavljali?! Saj vlada vztrajno in nekaznovano krši 6. točko tega istega člena, ki določa, da je potrebno zagotoviti, da je javni uslužbenec, ki je kar koli od navedenega prijavil iz utemeljenega razloga in v dobri veri, varovan pred šikaniranjem, grožnjami in podobnim ravnanjem, ki ogroža opravljanje javnih nalog.

Spoštovana varuhinja, ker gre v predmetni zadevi za očitno zlorabo oblasti in neupravičeno zavlačevanje postopka, s ciljem onemogočiti izvrševanje mandata neposredno izvoljenemu predstavniku vodstva reprezentativnega sindikata, Vas pozivam, da – v skladu z Vašo ustavno vlogo »nadzornika oblasti« in pristojnostjo iz 25. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic – javno pozovete vlado k takojšnjemu prenehanju tovrstnega protiustavnega napada na reprezentativni sindikat ter da v skladu z Vašimi pristojnostmi iz 2. odst. 50. člena Zakona o ustavnem sodišču ter 38. člena Poslovnika Varuha človekovih pravic proti zgoraj navedenim sklepom delovnih sodišč vložite
ustavno pritožbo
zaradi kršitve pravice do izjave v sodnem postopku iz 22. člena Ustave (Uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.), kot elementarnega ustavnoprocesnega jamstva v vsakem sodnem postopku,
zaradi kršitve temeljne človekove pravice do sindikalne svobode iz 76. člena Ustave, ter 8. člena Ustave v povezavi s 3., 8. in 11. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic (Ur.l. FLRJ, št. 12/56),
zaradi kršitve konvencijske človekove pravice do svobode zbiranja in združevanja iz 11. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/94),
zaradi kršitve pravice do organiziranja iz 5. člena Evropske socialne listine (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99), 8. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP št. 7/77 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92) in 22. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/93) in
zaradi protiustavne kršitve pasivne in aktivne volilne pravice članom SSD (protiustaven odvzem mandata članu izvršnega odbora SSD in protiustavna kršitev pravice članov SSD, da jih pred delodajalcem zastopa prav neposredno izvoljeni član izvršnega odbora SSD, čeprav le-ta ni všečen politiku Karlu Erjavcu) ter da Ustavnemu sodišču
predlagate,
da na podlagi 2. odst. 51. člena Zakona o ustavnem sodišču še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ker je zatrjevana kršitev očitna in ker z izvršitvijo sklepa o premestitvi št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015 nastajajo za pritožnika in SSD nepopravljive posledice.

Nedopustno za demokratično in pravno državo je namreč, da mi je že več kot 5 mesecev (!) onemogočeno izvajanje mandata, ki so mi ga na neposrednih in tajnih volitvah podelili člani SSD. Zaradi neizdane začasne odredbe, ki bi do razsodbe na prvi stopnji zadržala protiustavno premestitveno odločbo ministra Erjavca, sem dejansko obsojen na dolgotrajno sodno pot, ki pa bo z vidika varstva sindikalne svobode, tudi v primeru ugodnega zaključka, zame in za člane SSD povsem brezpredmetna, saj mi bo izvajanje mandata člana izvršnega odbora SSD v tem času onemogočeno. Prav to je očitno namen ministra Karla Erjavca in tudi predsednika vlade prof. dr. Mira Cerarja, katerega kabinet v odgovoru Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti z dne 15.9.2015 (v priponki) sporoča, da »predsednik vlade ni pristojen za presojanje pravilnosti oz. zakonitosti premestitve in da bo o tem odločalo sodišče«. Motiv aktualne vlade je torej jasen: motečega sindikalista in žvižgača (v poduk ostalim »preglasnim« javnim uslužbencem) prepustiti počasnim sodnim mlinom, da se več let pravda za pravico, ki bo na dan pravnomočnosti sodbe tako ali tako brezpredmetna, nepravilnosti, ki jih je razkrival in prijavljal pristojnim organom, pa pomesti pod preprogo.
S tovrstnim ravnanjem aktualna vlada (s podporo neučinkovitega in malim sindikatom očitno nenaklonjenega delovnega sodstva) ustrahuje in disciplinira tudi ostale sindikaliste in žvižgače, ki bi želeli opozarjati na nepravilnosti in se boriti za pravice in interese delavcev. V kolikor bodo pri tem početju preveč vztrajni in dosledni, jih lahko doleti enaka ali še hujša sankcija. Pod takšno permanentno grožnjo (in ob očitni odsotnosti učinkovite sodne zaščite) sindikati ne morejo svobodno delovati (z izjemo velikih sindikalnih central, ki si lahko privoščijo zaposliti profesionalne sindikaliste), čeprav jim to na papirju zagotavljajo 76. člen ustave in ratificirane konvencije MOD, ki se po 8. členu Ustave uporabljajo neposredno. Enako velja za žvižgače, ki ne bodo prijavljali nepravilnosti, saj jih Republika Slovenija ne zaščiti (lep primer je dr. Erik Brecelj na Onkološkem inštitutu Ljubljana), čeprav ji to izrecno nalagajo ratificirane mednarodne konvencije in priporočila OECD, Sveta Evrope, EK, idr. Takšne vrste demokracija je navadna farsa, Potemkinova vas, državni organi, ki to dopuščajo oz. ne ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili in poslanstvom, pa so sostorilci.
Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se zgoraj opisane kršitve dogajajo v času, ko vlado vodi profesor prava, ki je pred volitvami celo glasno pridigal o etiki in pravni državi, njegov član kabineta in pravnik Janez Lenarčič pa je bil še nedavno direktor urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Tudi njegov vodja kabineta Gregor Krajc je pravnik, enako tudi minister Karl Erjavec, zato bi morala biti ta vlada še toliko bolj občutljiva na spoštovanje temeljnih ustavnih pravic in sindikalnih pravic, kot jih določajo ratificirane mednarodne pogodbe. Tudi podatek, da je Republika Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, bi moral vse štiri dodatno strezniti in odvrniti od tovrstnega protiustavnega, nedemokratičnega in avtokratskega vladanja. Žal molčita tudi pravosodni minister mag. Goran Klemenčič, ki se v svojem CV-ju sicer rad pohvali, da je “pravnik zavezan boju proti korupciji”, kot tudi predsednik in “socialdemokrat” Borut Pahor, ki bi na tovrstne grobe in protiustavne posege izvršne veje oblasti v sindikate in v človekove pravice predstavnikov civilne družbe moral odločno reagirati.
Spoštovana varuhinja, verjamem, da boste vsaj Vi vestno in pošteno odigrali svojo ustavno vlogo in odločno uporabili dana Vam pooblastila.
V pričakovanju Vašega hitrega in pozitivnega odziva Vas lepo pozdravljam!

S spoštovanjem,
Peter Golob, univ. dipl. prav.
[prilogo »sklep ZO premestitev s1.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »sklep ZO premestitev s2.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »sklep ZO premestitev s4.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »sklep ZO premestitev s5.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »sklep ZO premestitev s6.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »sklep ZO premestitvev s3.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »sus-2015-08-12-pritozba na sklep o ZO.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »Višje delovno sod. o začasni odredbi.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV]

Advertisements