Peter Golob

Ul. Milana Majcna 49a

1000 Ljubljana

 

Ljubljana, 19.5.2015

 

Republika Slovenija                                       Republika Slovenija

Ministrstvo za okolje in prostor                                  Ministrstvo za zunanje zadeve

Dunajska cesta 47                                                    Prešernova 25

1000 Ljubljana                                                           1000 Ljubljana

 

 

Zadeva: pritožba zoper sklep št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015

 

 

Pritožnik vlaga v odprtem roku predmetno pritožbo zoper sklep Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) in Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015 zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu organu, da izpodbijani sklep odpravi oz. podrejeno, da ga razveljavi ter da pritožniku povrne vse pritožbene stroške.

Pritožnik tudi predlaga, da pritožbeni organ, skladno s 4. odst. 24. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 63/07 in nasl.), zadrži izvršitev odločitve o premestitvi pritožnika, ker bi lahko z izvrševanjem nastale težko popravljive posledice za pritožnika ter za ustavnopravni položaj in delovanje Sindikata slovenskih diplomatov (v nadaljevanju: SSD). Pritožnik bi namreč dalj časa prisilno opravljal drug poklic, kar predstavlja kršitev človekove pravice do dela iz 49. člena Ustave. Reprezentativnemu SSD pa bi se okrnilo vodstvo oz. članstvu SSD preprečilo, da jih zastopa prav izvoljeni predstavnik, zaradi umika pritožnika kot izkušenega pravnika iz SSD pa bi se le-temu tudi otežila učinkovita obramba delavskih pravic in zastopanja interesov članstva, kar vse predstavlja grob poseg v svobodo delovanja sindikata iz 76. člena Ustave.

Obrazložitev:

I.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je kot predsednik politične stranke DeSUS dogovoril z ministrico za okolje in prostor iz kvote DeSUS Ireno Majcen, da skupaj z njim izda izpodbijani sklep in tako kot sostorilka sodeluje pri protiustavni in protizakoniti premestitvi pritožnika iz MZZ v MOP. V izpodbijanem sklepu kot razlog premestitve fiktivno navajata delovne potrebe MOP ter partikularna strokovna znanja in izkušnje pritožnika, ki naj bi bila nujno potrebna za delo MOP. Dejanski oz. prikriti razlog pritožnikove premestitve v MOP pa je odstranitev motečega sindikalnega zaupnika in člana izvršnega odbora reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) iz MZZ, ker se je odkrito boril proti neenaki obravnavi zaposlenih na MZZ oz. diskriminaciji (množični in sistemtični kršitvi 49. člena Ustave), ker je opozarjal na hude strokovne napake vodstva MZZ, ker je javnosti in pristojnim organom pisno prijavljal nepravilnosti ministra Erjavca, zlasti klientelizem in korupcijo, organom odkrivanja in pregona pa prijavil sume korupcijskih kaznivih dejanj. Z dejstvom, da je sam član izvršnega odbora SSD, je pritožnik še pred vročitvijo izpodbijanega sklepa pisno opozoril tudi generalno sekretarko MOP Matejo Omejc in vodjo kabineta ministice MOP Eleno Del Fabro.

 

Pritožnik je neposredno izvoljeni član izvršnega odbora reprezentativnega SSD, na tajnih volitvah pa je od vseh izvoljenih članov izvršnega odbora SSD prejel najvišjo podporo članstva SSD (preko 70% od oddanih glasov). Z njegovo neprostovoljno premestitvijo v drug državni organ sta predstojnika MZZ in MOP protiustavno posegla v svobodo delovanja SSD (kršitev 76. člena Ustave), saj pritožniku s premestitvijo avtomatično preneha članstvo v izvršnem odboru SSD in tudi samo članstvo v SSD. Gre za izjemno grob poseg delodajalca v sestavo vodstva SSD in s tem v avtonomijo delovanja SSD, saj članstvu SSD protiustavno odreka, da jih zastopa prav neposredno izbrani predstavnik. Tako grobega napada na SSD kot socialnega partnerja ni bilo še pod nobeno vlado doslej. S tem je kršena tudi zakonska pravica SSD iz 203. člena ZDR-1.

 

Dokazi:

– pritožnikov dopis generalni sekretarki in vodji kabineta MOP z dne 8.5.2015,

– javni poziv predsednika SSD predsedniku vlade z dne 13.5.2015.

 

Procesne napake

 

II.

Izrek izpodbijanega sklepa je protizakonit tudi iz razloga, ker je nesklepčen, saj:

– mu manjka odločitev o zakonskih razlogih za trajno premestitev v drugi organ;

– v ničemer ne določa pravic in obveznosti pritožnika, temveč zgolj pove, da izpodbijani sklep »v celoti nadomešča pogodbo o zaposlitvi Petra Goloba št. 100-33/2015/4 z naslednjo vsebino:…« in nato v nadaljevanju citira vsebino te domnevne pogodbe (ki je pritožnik nikdar ni dobil, niti na vpogled), brez da bi pri tem odločil, na kakšen način izpodbijani sklep nadomešča to citirano pogodbo; s tem je neposredno kršen 2. odstavek 150. člena ZJU, ki določa, da mora sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb vsebovati kraj in dan začetka dela na drugem delovnem mestu ter pravice in obveznosti, povezane z novim delovnim mestom;

– citirana pogodba očitno tudi samovoljno predpostavlja določena dejstva, ki so v domeni svobodne volje pritožnika kot pogodbene stranke, saj že v točki 1. trdi, da javni uslužbenec in delodajalec nekaj skupaj »ugotavljata«, čeprav pritožnik glede tega sploh ni izrazil svoje volje; enako v 15. točki trdi, da se javni uslužbenec in delodajalec nekaj »dogovorita«, kar se nista.

 

Izpodbijani sklep je nezakonit in ničen tudi iz razloga, ker pritožnika razporeja na uradniško delovno mesto na MOP, ki se opravlja v nazivu podsekretar ali sekretar, pritožnik pa v trenutku premestitve še ni pravnomočno imenovan v takšen naziv. Izpodbijani sklep se sicer sklicuje na odločbo MOP št. 100-33/2015/1 z dne 15.4.2015, s katero naj bi bil pritožnik z dnem 15.5.2015 imenovan v naziv sekretar in ki naj bi začela učinkovati z dnem razporeditve na novo delovno mesto. Vendar tudi v primeru, da tovrstna odločba dejansko obstaja, pritožniku ni bila vročena (čeprav naj bi bila izdana že 15.4.2015!), zato v trenutku premestitve na MOP ni pravnomočna in nima pravnih učinkov. Brez pravnomočne odločbe o imenovanju v naziv pa ni mogoče pridobiti uradniškega naziva, brez slednjega pa ni mogoče zakonito premestiti pritožnika na delovno mesto, ki zahteva tovrsten naziv.

 

III.

V postopku izdaje izpodbijanega sklepa sta bili neposredno kršeni tudi kogentni normi 16. in 17. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl.; v nadaljevanju KPND), ki se nahajata v normativnem delu KPND, saj o samem postopku premestitve SSD sploh ni bil obveščen, kaj šele, da bi lahko v njem aktivno sodeloval. Posledično je tudi iz tega razloga izpodbijani sklep protipraven oz. ničen in ga je potrebno odpraviti.

 

Zmotna ugotovitev dejanskega stanja

 

IV.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so kot razlog trajne premestitve navedene delovne potrebe MOP. Gre za fiktiven premestitveni razlog (»in fraudem legis agere« – tovrstno premeščanje samo po sebi sicer ne pomeni kršitve črke predpisa, nasprotuje pa namenu zakonodajalca; »pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (kavza, razlog) je obid zakona, nima ustrezne podlage in je nična – tako npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2524/2012 in II Cp 1708/2014), s katerim se skuša zaobiti kogentne zakonske norme, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin ter šikaniranje prijaviteljev korupcije in koruptivnih kaznivih dejanj ter borcev proti diskriminaciji. Delodajalec skuša s tem prikriti dejanski razlog za predmetno premestitev, in sicer odstranitev motečega sindikalista/ prijavitelja korupcije iz MZZ.

 

Navedeno mdr. dokazuje tudi navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da so kar štirje uslužbenci MZZ izpolnjevali kriterije iz vseh zaželenih znanj, ki jih je postavilo MOP. Delodajalcu torej nikakor ni bilo potrebno protiustavno poseči v avtonomijo dela SSD in izbrati prav pritožnika, temveč bi lahko izbral katerega od preostalih treh identificiranih kandidatov. Prav tako ni bilo objektivnega razloga, niti pravne podlage, da je MZZ preverjalo izpolnjevanje zahtevanih kriterijev le »pri uslužbencih MZZ, ki so razporejeni v notranjo službo«, zato je s tovrstnim oženjem nabora možnih kandidatov za premestitev ravnalo samovoljno in protipravno favoriziralo uslužbence v zunanjih službi.

 

Ker MZZ istočasno z odstranitvijo pritožnika zaposluje nove kadre (tudi iz MOP), s tem dodatno dokazuje, da odstranitev izkušenega diplomata iz MZZ z vidika dejanskih delovnih potreb MZZ ni utemeljena. Tudi iz notranje korespondence MZZ je razvidno pomanjkanje diplomatov. Pomenljiva je npr. depeša ZDG150028 z dne 24.4.2015, ki navaja: »Kadrovska struktura: ZPG deluje v težkih razmerah. Vse kaže, da se bo kadrovska struktura v kratkem še bolj okrnila. Na tovrstne težave opozarjamo že nekaj časa.« Tudi zunanjepolitična dinamika na področju Zalivskih držav, ki jih na MZZ strokovno pokriva prav pritožnik, se izjemno povečuje (vojna v Jemnu, načrtovani obisk katarskega emirja v Sloveniji in slovenskega predsednika vlade v Saudovi Arabiji, priprava obiska ministra Erjavca na ministerialu EU-GCC v Dohi 24. maja 2015 in posledična bilateralna srečanja – glej depešo ZIE150265 z dne 11.5.2015, idr.), zato je premeščanje pritožnika na MOP škodljivo za nemoten delovni proces MZZ in skrajno neodgovorno s strani ministra Erjavca. Slednji postavlja svoj osebni interes po maščevanju pred interese države. Ob očitnem iskanju novih kadrov na trgu dela, bi lahko delodajalec neposredno poiskal prav profil pravnika, ki ga potrebuje MOP.

 

Dokazi:

– korespondenca MZZ (depeši ZDG150028 in ZIE150265, ki naj se pridobita od MZZ),

– zaslišanje vodje kadrovske službe MOP in MZZ,

– zaslišanje generalne sekretarke MOP in generalnega sekretarja MZZ,

– zaslišanje ministrov MJU, MZZ in MOP,

– zaslišanje predsednika SSD.

 

V.

V kolikor si MOP dejansko prizadeva za »zmanjševanje zaostankov in kadrovske podhranjenosti na področju urejanja voda«, bi lahko vzelo nazaj uslužbence, ki jih je minister Erjavec politično premestil iz MOP v MZZ (mag. Emil Ferjančič, Robert Kojc, Vlasta Vivod, idr.). Objektivno najprimernejši kandidat za premestitev nazaj na MOP je prav Robert Kojc, saj je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da glede na prošnjo MOP št. 010-61/2015/5 z dne 13.3.2015 MOP potrebuje univerzitetnega diplomiranega pravnika (»po možnosti« s pravosodnim izpitom in mednarodnimi izkušnjami, kar pomeni, da ta dva pogoja nista nujna), in sicer za vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov. S tem v zvezi je izjemno relevantno sporočilo za javnost vlade z dne 23.2.2012, ki navaja: »Robert Kojc izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti na navedenem položaju. Imenovani ima ustrezno izobrazbe pravne smeri ter 11 let delovnih izkušenj. Dosegel je naziv pooblaščeni minister. V Ministrstvu za okolje in prostor je v obdobju od leta 2001 do leta 2011 opravljal dela na področju priprave predpisov s področja okolja in mednarodnih zadev, od aprila 2011 je bil vodja Sektorja za vode. Od dne 20. 2. 2012 je zaposlen v Ministrstvu za zunanje zadeve. Imenovani govori nemški, angleški in hrvaški jezik.« Glede na navedeno bi se morala MZZ in MOP dogovoriti za vrnitev Roberta Kojca na delo na MOP, saj ima prav on vse potrebne izkušnje, ki jih potrebuje MOP. Poleg tega tudi ni primeren za sedanje delovno mesto, saj je posebna natečajna komisija zanj dvakrat ugotovila, da ni sposoben za vodenje direktorata, kar je potrdilo tudi upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 5/2013-23 z dne 4.3.2014; posledično ne more opravljati niti sedanje funkcije namestnika, kjer v odsotnosti nadomešča generalnega direktorja. Očitno je minister Erjavec z njegovo politično premestitvijo iz MOP na MZZ naredil dvojno napako, saj za MZZ ni primeren, MOP pa manjka prav tovrsten profil uslužbenca.

 

MOP pa bi lahko premestilo nazaj tudi začasno razporejenega uslužbenca iz Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju, ki pokriva delokrog MOP. MZZ bi lahko odstopilo tudi katerega od številnih strokovno-tehničnih kadrov iz podpornih služb MZZ, npr. pravnika s pravosodnim izpitom Boštjana Puclja, ki ima zaželena znanja in izkušnje iz javnih naročil in vodenja najzahtevnejših upravnih postopkov, po enormni povzročeni materialni škodi državnemu proračunu zaradi dosedanjega slabega vodenja pravd s tožnikom pa bi bila tovrstna sprememba delovnega področja koristna tudi za MZZ.

 

Dokaz:

– sporočilo vlade za javnost z dne 23.02.2012, str. 10

(http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/sevl03.doc),

– sodba upravnega sodišča opr. št. I U 5/2013-23 z dne 4.3.2014, ki naj se pridobi od delodajalca.

 

VI.

Pritožnikova premestitev na MOP predstavlja nadaljevanje mobinga oz. šikaniranja, ki ga je bil pritožnik že dalj časa deležen zaradi svojih sindikalnih aktivnosti in strokovnih opozoril na napake MZZ.

 

Šikaniranje se je kazalo tudi ob zadnjem letnem ocenjevanju delovne uspešnosti diplomatov, ko je bil pritožnik eden redkih diplomatov, ki je prejel nižjo oceno od odlične (enako predsednik SSD); vsa prejšnja leta je bil pritožnik vedno ocenjen odlično. Neposredno nadrejeni vodja sektorja dr. Robert Kokalj mu je med seznanitvijo z oceno celo očital svojo lastno napako, t.j. neoptimalno ravnanje ob obisku ministra za gospodarstvo Združenih arabskih emiratov (ZAE) Al-Mansoorija na Blejskem strateškem forumu (BSF).

 

Navedni očitek dokazuje, da je vodstvo MZZ zamerilo pritožniku tudi to, da je kot oficir za zvezo, ki je na BSF spremljal ministra ZAE Al-Mansoorija, po koncu BSF pisno opozoril kabinet ministra Erjavca, da je vodstvo MZZ ministra Al-Mansoorija pomanjkljivo in neustrezno obravnavalo. Med njegovo dvodnevno udeležbo na BSF se je namreč z njim na kratko srečal le minister Erjavec (ki je pritožniku prepovedal prisotnost na tem pogovoru, čeprav pritožnik strokovno pokriva prav države Zaliva!), preostali čas pa je bil minister ZAE prepuščen sam sebi in je želel celo predčasno protestno zapustiti BSF. Pritožnik ga je nato le prepričal, da ostane in mu na lastno pobudo razkazal Ljubljano. Zato je prejel tudi izjemno pisno zahvalo s strani ministra ZAE Al-Mansoorija.

 

Gre za lep primer, kako je bil pritožnik zaradi svojega korektnega pisnega opozorila na strokovno napako vodstva MZZ (z namenom, da se ne bi ponovila), šikaniran, namesto da bi se mu zahvalili za dobronamerno opozorilo in napore, ki jih je vložil v saniranje napake. Odziv vodstva MZZ sicer ni presenetljiv, saj je pritožnik s tem razgalil še eno zamujeno priložnost ministra Erjavca, ki je škodila gospodarskim in zunanjepolitičnim interesom Republike Slovenije. Gospodarski minister ZAE je namreč predstavnik pomembnih instucionalnih investitorjev iz Zaliva. V pogovoru s pritožnikom je komentiral, da se je ob njegovem zadnjem obisku na Poljskem okrog njega trlo vsaj deset poljskih ministrov, v Sloveniji pa se zanj nihče ne zmeni.

 

Dokazi:

– pisni poziv pritožnika generalnemu sekretarju MZZ mag. Vidoviču k prenehanju nadlegovanja na delovnem mestu z dne 15.4.2015 in pisno opozorilo z dne 3.9.2014 na nestokovno obravnavo ministra ZAE,

– pisna zahvala ministra ZAE Al-Mansoorija z dne 7.9.2014.

 

VII.

Dodaten dokaz, da gre pri premestitvi pritožnika za povračilne ukrepe oz šikaniranje, so medijske izjave ministra Erjavca v časopisu Delo z dne 19.6.2014, in sicer po ministrovem pričanju v sodnem sporu med MZZ in nekdanjim uslužbencem dr. Dimitrijem Ruplom. Slednji je izjavil, da “je bil odpoklican zaradi menjave vlade in tudi pritiskov uslužbenca ministrstva Petra Goloba, ki je Erjavcu grozil celo z ovadbo, če bi Ruplu podaljšali pogodbo”. Minister Erjavec pa je na to odvrnil, da ” Golobova pisanja nanj niso vplivala, saj jih, ker jih z njimi »dnevno bombardira«, sploh nima časa brati. Res pa je Ruplu posredoval to sporočilo, v katerem Golob grozi z ovadbo. To je menda storil iz korektnosti. Zdelo se mu je prav, da je Rupel s tem seznanjen.”

 

Navedeno dokazuje, da je minister Erjavec pritožnikova pisna opozorila na kršitev Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) oz. protizakonito podaljševanje delovnega razmerja politiku dr. Ruplu (kljub jasnemu navodilu MJU, ki je tovrstno protipravno prakso izrecno prepovedovalo) in opozorila na kaznivost tovrstnega početja, dojemal kot osebno grožnjo. Zato je razumljivo tudi, da se sedaj poslužuje predmetne kazenske premestitve pritožnika na MOP.

 

Dokaz:

– članek v Delu z dne 19.6.2014 z naslovom: “Erjavec: Ruplu nisem ničesar obljubil” (http://www.delo.si/novice/kronika/erjavec-ruplu-nisem-nicesar-obljubil.html)

 

VIII.

Še bolj neposreden dokaz, da gre pri premestitvi pritožnika za mobing oz. kazensko premestitev zaradi opozarjanja na koruptivna ravnanja ministra Erjavca, pa je javna izjava le-tega, ki jo je podal na javnem predvolilnem soočenju na televiziji POP TV dne 10.07.2014. Na spletni povezavi http://www.24ur.com/novice/volitve/se-zadnje-veliko-soocenje-na-pop-tv-pred-volitvami.html

je v 4. posnetku od leve proti desni, od 9. minute dalje lepo razvidno, da je moral minister Erjavec novinarju pojasnjevati politično premestitev člana DeSUS Roberta Kojca iz MOP na MZZ in nato od 12. minute dalje izrecno očital pritožniku, da mu je on zakuhal to afero s klientelističnim premeščanjem in da pritožnik »ne dela nič razen zgago« in da je težava, ker se takšne ljudi ne da odpustiti. Na sliki spodaj se tudi vidi, da je bil Robert Kojc takrat z njim v studiju, kar potrjuje njuno tesno politično navezo. Minister Erjavec je to javno in eksplicitno grožnjo z odstranitvijo pritožnika z MZZ sedaj realiziral prav s predmetno premestitvijo na MOP.

 

Dokaz:

–          Ogled posnetka soočenja na televiziji POP TV z dne 10.07.2014 (http://www.24ur.com/novice/volitve/se-zadnje-veliko-soocenje-na-pop-tv-pred-volitvami.html)

 

IX.

Pritožnik je šikaniran s premestitvijo tudi zaradi svoje strokovne podkovanosti na področju pravnih vidikov ugotavljanja in določanja državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter opozarjanja na napake MZZ na tem področju. Mdr. je pisno opozoril na sporno ministrovo nagrajevanje diplomata Primoža Koštrice z dobro plačanim diplomatskim mestom na Veleposlaništvu RS v Zagrebu, čeprav je minister Erjavec vedel, da zaradi njegove napake Slovenija v arbitražnem postopku tvega zmanjšanje državnega teritorija. Tako je pritožnik na poslance Odbora za zunanjo politiko naslovil pisno opozorilo o spornem ravnanju Karla Erjavca kot kandidata za ponovno zasedbo mesta zunanjega ministra.

 

Pritožnik je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) pridobil tudi dokaze o spornih in vrtoglavih honorarjih udeležencev v arbitražnem postopku za določitev državne meje z Republiko Hrvaško ter o spornih zasebnih razmerjih med agentkama, pri katerih je podan konflikt interesov.

 

Dokazi:

– članek na spletni strani 24ur z dne 3.6.2010 (http://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-arbitrazni-sporazum-res-popravni-izpit_comment_p34_a501.html?&page=34&p_all_items=501),

– pritožnikov pisni poziv poslancem z dne 11.9.2014, pred imenovanjem ministra Erjavca.

 

X.

Pritožnik je za ministra Erjavca moteč tudi zaradi zavzemanja za enakopravno obravnavo zaposlenih na MZZ in vztrajanje, da je potrebno spoštovati človekovo pravico do dela iz 49. člena Ustave oz. vsakemu diplomatu omogočiti, da je seznanjen s prostimi delovnimi mesti v MZZ in da se nanje lahko enakopravno prijavi. V ta namen je pritožnik dne 8.1.2014 vložil tudi tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s katero želi doseči precedenčno sodbo, da pomeni neobjavljanje prostih delovnih mest oz. neizvajanje t.i. notranjih objav prostih delovnih mest množično in sistematično kršitev človekove pravice iz 49. člena Ustave. Zaradi tovrstnega zavzemanja za enakopravno obravnavo in odpravo diskriminacije zaposlenih na MZZ je pritožnik moteč za ministra Erjavca in elite na MZZ, saj jim ogroža dosedanjo klientelistično kadrovsko politiko.

 

Kot že omenjeno, je minister Erjavec izvedel klientelistično premestitev vodje podmladka DeSUS Roberta Kojca iz MOP na MZZ in ga že po dveh dneh imenoval na najvišje uradniško mesto v.d. generalnega direktorja. Robert Kojc je bil kar dvakrat neuspešen  na posebni natečajni komisiji (PNK), ki je ugotovila, da ni usposobljen za položaj generalnega direktorja. Neuspešen je bil tudi s tožbo na upravnem sodišču, ki je potrdilo ugotovitve PNK, vendar ga je minister Erjavec kljub temu postavil na mesto namestnika generalnega direktorja, tako da vseeno vodi direktorat v odsotnosti direktorja.

 

Podoben je bil primer premestitve ministrove tesne prijateljice Vlaste Vivod, ki je pod ministrom Erjavcem naredila bliskovito kariero od bibliotekarke na MORS do vodje kabineta na MZZ. Minister jo je trajno premestil iz MOP v MZZ in jo imenoval v najvišji diplomatski naziv, čeprav ni imela nobenih diplomatskih izkušenj. Tako bo lahko trajno zasedala najvišje diplomatske položaje, pritožniku pa je s predmetno premestitvijo njegova dosedanja uspešna diplomatska kariera prisilno zaključena. Tovrstno politično kopičenje strankarskih kadrov v državnem organu je v nasprotju s temeljnimi načeli politične nevtralnosti in nepristranskosti javne uprave.

 

Dokaz:

– poziv tedanji predsednici vlade Alenki Bratušek z dne 10.2. in 27.2.2014.

 

XI.

Pritožnik je šikaniran tudi iz razloga, ker se je na MZZ boril za transparentnost kadrovskih postopkov in uveljavitev sindikalne pravice do obveščenosti iz 207. člena ZDR-1 in 16. člena KPND, kot tudi za uveljavitev sindikalne pravice do sodelovanja sindikata v vseh postopkih odločanja o pravicah in obveznostih zaposlenih iz 17. člena KPND (ki se kršita tudi v predmetni zadevi). V ta namen je od ministra Erjavca in predsednika vlade pisno zahteval dostavo poročila kadrovske komisije MZZ za izbor veleposlanikov in ministrovega predloga vladi o imenovanju veleposlanikov ter ju opozoril, da je kršitev sindikalnih pravic lahko kazniva. Pisno je od MZZ zahteval tudi številne informacije javnega značaja, kar je za ministra Erjavca izjemno moteče (zlasti, ko je pritožnik pridobival dokumente o njegovih kadrih).

 

Pritožnik je v skladu s 23. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK-UPB2 (Uradni list RS, št. 69/11) razkril in/ ali prijavil številne koruptivne prakse (npr. klientelistično premeščanje vodje podmladka DeSUS Roberta Kojca in ministrove tesne prijateljice Vlaste Vivod iz MOP v MZZ na najvišje diplomatske položaje, klientelistično bivanje hčere vodje kabineta Vlaste Vivod v državni rezidenci v Parizu, sporne povezave z vidika varstva integritete med agentkama v arbitražnem postopku, sporne honorarje udeležencev v arbitražnem postopku, imenovanje dr. Andreja Rahtena za veleposlanika mimo zakonskih pogojev, nezakonito podaljševanje delovnega razmerja dr. Dimitriju Ruplu, imenovanje malteškega viteza in generalnega sekretarja na MZZ Tomaža Kunstlja za veleposlanika v Vatikanu, kjer je akreditiran tudi pri svojem malteškem viteškem redu, kar predstavlja konflikt interesov, pri čemer je z izločanjem protikandidatov in ad personam prirejanjem sistemizacije tudi zlorabil uradni položaj). Nekatere nezakonitosti je tudi prijavil organom odkrivanja in pregona, nekatere prijave pa ima SSD še v pripravi.

 

Če prijavitelj v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil zaradi prijave s strani delodajalca izpostavljen povračilnim ukrepom, je v skladu s 5. odst. 25. člena ZIntPK dokazno breme na strani delodajalca.

 

Dokaz:

– poziv predsedniku vlade z dne 17.4.2015 zaradi kršitve sindikalnih pravic SSD,

– poziv policiji idr. z dne 11.12.2014 k preiskavi spornega imenovanja veleposlanika  v Vatikanu,

– pisno priznanje Vlaste Vivod z dne 16.6.2014, da je njena hčerka bivala pri veleposlnici v Parizu.

 

Napačna uporaba materialnega prava

 

XII.

Kot že rečeno sta MZZ in MOP skušala zaobiti kogentne zakonske norme, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin in šikaniranje prijaviteljev korupcije in borcev proti diskriminaciji.

 

ZIntPK v 12. točki 4. člena definira »nasprotje interesov« kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. V danem primeru je zasebni interes ministra Erjavca, da se znebi motečega sindikalista v MZZ zaradi razkrivanja in prijav njegovih napak, nezakonitosti in korupcije tako očiten in objektivno podan, da vpliva na nepristransko in objektivno izvrševanje ministrovih zakonitih upravičenj, ki jih ima kot predstojnik MZZ pri premeščanju zaposlenih. Skladno s 37. členom ZintPK, ki ureja dolžnost izogibanja nasprotju interesov, mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Posledično minister Erjavec ne bi smel sodelovati v postopku premestitve pritožnika in je s tem kršil izrecno zakonsko prepoved. V skladu z 38. členom istega zakona bi moral o nasprotju interesov takoj pisno obvestiti predsednika vlade kot svojega predstojnika oz. Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK) in takoj prenehati z odločanjem v zadevi.

 

XIII.

Podobne določbe ima tudi 13. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001), skupaj s katerim je vlada na 8. seji dne 18. januarja 2001 sprejela tudi sklep, s katerim je naložila ministrstvom, da ta kodeks upoštevajo v postopkih zaposlovanja in se zavezala, da bo kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje.

 

Kodeks torej velja tudi za ministra Erjavca, zato bi moral razumeti in spoštovati tudi njegov 12. člen, ki določa, da mora javni uslužbenec v skladu z zakonom prijaviti pristojnemu organu, če ugotovi, da drugi javni uslužbenci oz. minister kršijo ta kodeks in pristojnim organom prijaviti vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog, za katere je izvedel med zaposlitvijo ali v zvezi z njo. Zlasti pa bi moral minister Erjavec spoštovati 6. točko tega člena, ki določa, da je potrebno zagotoviti, da je javni uslužbenec, ki je kar koli od navedenega prijavil iz utemeljenega razloga in v dobri veri, varovan pred šikaniranjem, grožnjami in podobnim ravnanjem, ki ogroža opravljanje javnih nalog.

 

Ministrica Majcnova pa bi morala posebej spoštovati 2. točko 16. člena kodeksa, ki določa, da pri opravljanju javnih nalog ne sme dopustiti, da bi jo uporabili za strankarske politične namene.

 

XIV.

S prisilno premestitvijo pritožnika v drug organ ministra grobo kršita tudi človekovo pravico do svobodne izbire poklica iz 49. člena Ustave in karierno načelo iz 29. člena ZJU, saj se pritožniku proti njegovi volji prisilno in trajno spreminja njegov dosedanji dolgoletni diplomatski poklic in se ga preusmerja v popolnoma novo poklicno področje urejanja voda, s katerim se nikdar ni ukvarjal. Po drugi strani je minister Erjavec prav tako protizakonito omogočil članu svoje stranke DeSUS Robertu Kojcu in prijateljici Vivodovi, da sta iz MOP brez kakršnih koli diplomatskih izkušenj trajno zasedla visoki diplomatski mesti v MZZ v najvišjem rednem diplomatskem nazivu pooblaščeni minister (višji je le še naziv veleposlanika, ki pa se pridobi le z imenovanjem za vodjo predstavništva).

 

XV.

Pri zgoraj obravnavanem postopku razporejanja pritožnika je prišlo do protipravne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin – drugačnega političnega prepričanja in pritožnikovega aktivnega članstva v reprezentativnem SSD, ker je opozarjal na nepravilnosti predstojnika. Tovrstna diskriminacija predstavlja kršitev več kogentnih zakonskih norm.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013), ki se subsidiarno uporablja tudi za delavce v državnih organih, v 6. členu jasno določa prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov.  Delodajalec mora delavcu v času trajanja delovnega razmerja zagotavljati enako obravnavo ne glede na članstvo v sindikatu ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom in predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati delavcu zlasti pri napredovanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnih razmerah, torej tudi pri premeščanju v drug organ. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija. Če kandidat oziroma delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora delodajalec dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije (obrnjeno dokazno breme). Diskriminirane osebe ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije (npr. pritožnikova tožba na delovno sodišče zaradi diskriminacije).

 

Isti zakon v 7. členu določa tudi prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, v 47. členu pa celo dolžnost delodajalca, da aktivno varuje delavčevo dostojanstvo pri delu oz. ga zavaruje pred nadlegovanjem in trpinčenjem (enako tudi 15.a člen ZJU). Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Nadlegovanje se šteje za diskriminacijo po določbah istega zakona. Odklonitev ravnanj s strani prizadetega delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri delu. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu (npr. pisnega opozorila neposredno nadrejenemu dr. Robertu Kojcu).

 

Glede na zgoraj navedeno je izpodbijana premestitev pritožnika protizakonita oz. v jasnem nasprotju s 6. in 7. členom ZDR-1, saj je pritožnik s prisilno premestitvijo v MOP diskriminiran in deležen nesorazmernih povračilnih ukrepov predstojnika MZZ zaradi osebne okoliščine aktivnega članstva v sindikatu oz. vložene tožbe zaradi diskriminacije, pisnega opozarjanja na nepravilnosti vodstva MZZ, prijavljanja sumov korupcijskih kaznivih dejanj ter pisnih opozoril na nadlegovanje in trpinčenje s strani nadrejenega dr. Roberta Kokalja. Slednje je bilo posledica pritožnikovih pisnih opozoril na zgoraj opisani pomanjkljivi tretma ministra ZAE Al-Mansoorija. Tovrstno šikaniranje predstavlja tudi kršitev načela varovanja poklicnih interesov iz 15. člena ZJU, ki določa dolžnost delodajalca, da javnega uslužbenca varuje pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela.

 

Dokazi:

– kot doslej.

 

XVI.

Prav tako tudi Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja –ZUNEO-UPB1 (Uradni list RS, št. 93/07 z dne 12. 10. 2007) v 2. členu zagotavlja enako obravnavanje ne glede na osebno okoliščino, zlasti v zvezi s pogoji za dostop do zaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem, z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja, z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami, s članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali vsako organizacijo, katere člani ali članice opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije. Več kot očitno prisilna sprememba poklica pritožnika in tudi posledična izključitev iz SSD pomenita grobo kršitev zgoraj navedene zakonske norme.

 

Tudi ZUNEO-UPB1 v  3. členu ureja prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov (diskriminirane osebe ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije – prepoved povračilnih ukrepov). V 5. členu definira nadlegovanje kot nezaželeno ravnanje, temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo. Nadlegovanje šteje za diskriminacijo.

 

Minister opušča svojo zakonsko dolžnost iz 7. člena ZUNEO-UPB1, ki določa, da morajo ministrstva v okviru svojih pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na katero koli osebno okoliščino z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave. Minister krši tudi 8. člen, ki določa sodelovanje s socialnimi partnerji.

 

Glede na zgornje kogentne določbe ZDR-1 in ZUNEO, ki so posledica vključitve Direktive Sveta 2000/78/ES v domači pravni red, je prepovedana vsakršna diskriminacija oseb zaradi njihovega prepričanja, zlasti pa še na področju delovnih razmerij. Pravica vseh oseb do enakosti pred zakonom in do zaščite pred diskriminacijo je univerzalna človekova pravica, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, sporazuma ZN o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi Konvencija št. 111 Mednarodne organizacije dela (MOD) prepoveduje diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela.

 

Kršitev enakopravnosti je tako hudo družbeno deviantno ravnanje, da je sankcionirano celo v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1, Ur.l. RS, št. 55/2008, 131. člen).

 

XVII.

Zagotavljanje ustrezne zaščite prijaviteljev korupcije izhaja tudi iz mednaropravnih konvencij, ki jih je sprejela Republika Slovenija, npr. 9. člena Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji – Uradni list RS, MP 8/2003 (zaščita zaposlenih: “vsaka pogodbenica v svojem notranjem pravu zagotovi ustrezno zaščito pred vsakim neupravičenim kaznovanjem zaposlenih, ki imajo razloge za sum korupcije in ki v dobri veri sporočijo svoj sum pristojnim osebam ali organom”) in 22. člena Kazenskopravne konvencije o korupciji – Uradni list RS-MP, št. 7/39 (zaščita sodelavcev pravosodnih organov in prič: “pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so potrebni za zagotovitev učinkovite in ustrezne zaščite za osebe, ki prijavijo kazniva dejanja ali drugače sodelujejo s preiskovalnimi organi ali organi pregona).

 

Republika Slovenija je ratificirala tudi Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/08 in 13/09), ki jo v 33. členu prav tako obvezuje k sprejetju ustreznih ukrepov, s katerimi lahko zagotovi zaščito pred vsakršnim neupravičenim ravnanjem za vsakogar, ki pristojnim organom v dobri veri in utemeljeno prijavi katero koli dejstvo v zvezi s kaznivimi dejanji.

 

Republika Slovenija, s premeščanjem pritožnika zaradi njegovih prijav sumov korupcijskih kaznivih dejanj policiji in tožilstvu, krši sprejeto mednarodnopravno zavezo zaščite pritožnika kot prijavitelja korupcijskih kaznivih dejanj (v juniju je napovedan obisk posebne delegacije OECD na temo boja proti korupciji).

 

Sklepno

 

XVIII.

S predmetno razporeditvijo in pod krinko delovnih potreb MOP se želi minister Erjavec protipravno znebiti motečega sindikalnega zaupnika in prijavitelja koruptivnih ravnanj. Diskriminatorno je zožil krog možnih kandidatov za premestitev in izmed njih diskriminatorno izbral ravno motečega sindikalnega zaupnika/ žvižgača na podlagi osebne okoliščine aktivnega članstva v sindikatu in opozarjanja na nepravilnosti vodstva MZZ. Pritožnik je izpostavljen neugodnim posledicam oz. prisilni premestitvi tudi zaradi aktivnega sindikalnega boja proti diskriminaciji (vložena tožba na delovno sodišče zaradi diskriminacije, vloženi zahtevki za informacije javnega značaja o napredovanju privilegiranih političnih kadrov, pisna opozorila predsednikom vlade in ministrom, pisna opozorila na diskriminacijo pri napotitvi na izobraževanje, idr.).

 

Glede na vse zgoraj navedeno je brez dvoma dokazano (čeprav je breme dokazovanja o nasprotnem  na delodajalcu), da je bil predmetni postopek premestitve izveden v nasprotju z veljavnimi predpisi, ustavo in mednarodnimi predpisi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, zato je tudi izpodbijani sklep ničen. Izrek sklepa pa je nezakonit tudi iz razloga, ker pritožnika premešča na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, za katerega pritožnik še nima pravnomočnega sklepa o imenovanju v naziv in ker je nesklepčen, saj ne vsebuje vseh potrebnih sestavin iz 2. odst. 150. člena ZJU. Posledično je potrebno izpodbijani sklep odpraviti.

 

Republika Slovenija si ne bi smela več privoščiti, da posamezni ministri samovoljno, mimo temeljnih demokratičnih načel in obvezujočih pravnih norm, politizirajo oz. privatizirajo državno upravo na način, da nekaznovano kopičijo svoje politične kadre v državnih organih in iz le-teh umikajo moteče javne uslužbence, ki jih pri svojem delu vodi javni in ne zasebni interes neke politične stranke ter zato dosledno spoštujejo predpisano dolžnost prijavljanja sumov nepravilnosti in kaznivih dejanj. Zlasti si ne bi smela privoščiti tako grobega napada na sindikat oz. socialnega partnerja, kot je kazensko premeščanje sindikalnega zaupnika, ker se je legitimno boril za enakopravno obravnavo zaposlenih. Če to dopustimo, bo tovrstna politizacija in negativna kadrovska selekcija tako ošibila državno upravo, da bo država še lažji plen za partikularne interese raznih lobijev, seveda na račun prosperitete državljank in državljanov.

 

Peter Golob, univ. dipl. prav.

 

 

V vednost:

– KPK,

– varuhinja človekovih pravic,

– predsednik SSD g. Stanislav Sikošek,

– mediji,

– Društvo integriteta – Transparency International, mednarodne inštitucije GRECO, OECD, EK…

Advertisements